Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC) danes začenja dvodnevno zasedanje, na katerem bo po pričakovanjih ponovno zvišal ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar. Večina analitikov pričakuje, da bo odbor obrestno mero zvišal za 0,75 odstotne točke na med 3,75 do 4,00 odstotka.
Ameriška centralna banka v boju z visoko inflacijo ključno obrestno mero letos dviguje z najhitrejšim tempom po 80. letih prejšnjega stoletja.
Nazadnje je Federal Reserve (Fed) obresti višal v obdobju od 2016 do 2018, zaradi česar je bil predsednik Feda Jerome Powell deležen kritik takratnega predsednika ZDA Donalda Trumpa. Višje obresti namreč zavirajo gospodarsko rast, ki si jo je Trump pred volitvami želel pospešiti.
Kot izpostavljajo analitiki, se s podobnim izzivom zdaj srečuje Trumpov naslednik Joe Biden, saj naj bi Fed obrestne mere začel zniževati šele leta 2024.
Anketa agencije Bloomberg kaže, da večina ekonomistov ta teden pričakuje dvig ključne obrestne mere za 0,75 odstotne točke, decembra pa naj bi jo FOMC dvignil še za pol odstotne točke. Še dve zvišanji po 0,25 odstotne točke naj bi sledili v začetku prihodnjega leta.
Fed je septembra napovedal, da bo letos ključna obrestna mera dosegla okrog 4,4 odstotka, prihodnje leto pa okoli 4,6 odstotka.
Ker inflacija vztraja na najvišjih ravneh v zadnjih 40 letih, Fed ne želi prehitro sprostiti zavore. Centralna banka sicer upa na tako imenovan mehak pristanek, kar bi pomenilo dovolj nizko gospodarsko rast za zmanjšanje cenovnih pritiskov, ob čemer bi se največje svetovno gospodarstvo izognilo recesiji. Ta naj bi bila sicer po oceni analitikov v začetku leta vse bolj verjetna, ob tem pa bo začela naraščati tudi brezposelnost.