Dežman na Goloba naslovil pismo z vprašanji o ukinitvi Muzeja slovenske osamosvojitve

Direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman je na premierja Roberta Goloba naslovil pismo, v katerem je kritičen do ukinitve Muzeja slovenske osamosvojitve oz. njegove združitve z muzejem novejše zgodovine. Golobu zastavi tudi več vprašanj, med drugim, kdaj bodo predstavili strokovne analize in kako bo organizirana nova ustanova.

Kot je spomnil Dežman, je napovedana ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, iz katerih bi potem ustvarili nov javni zavod, “sprožila živahne odmeve”. Po njegovih besedah “gre za nadaljevanje spominske in kulturne vojne, v kateri titofilni, filokomunistični tabor zagovarja tezo, da je osamosvojitev Slovenije enostaven prehod iz propadlega režima v novega, nasproti temu pa stoji trditev, da je Republika Slovenija temeljito različna od Socialistične republike Slovenije”.

V pismu je Dežman navedel trditev Petra Jambreka: “Izraz kapitalizem je po moje zunajustavna kategorija. Je pa, če sem nekoliko oseben, ustavna kategorija socializem. V smislu tega, da je protiustaven.” Kot je pojasnil Dežman, “v premisleku o ‘osrednjih vrednotah upora in svobode’ Jambrek izhaja iz tega, da so Karantanija, Kocelj, kmečki punti, tabori, Maister, upor proti okupatorju slovenskemu narodu ‘oblikovali njegovo samobitnost. Po svojih učinkih pa se nobeden ni iztekel v tisti za narod usodni in dokončni zgodovinski proces, ki ga predstavlja gradnja moderne nacije”.

Obljubo svobode naroda v okviru lastne države je po Dežmanovih besedah “izpolnilo šele duhovno in politično gibanje, ki je v štirih letih (1987-1991) izvedlo program nacionalne osamosvojitve od ideje do njene ustavne in državne veljave v domačem in mednarodnem pravu”.

“In kar že katera koli slovenska vlada počne, to počne, če se tega zaveda ali ne, če hoče ali noče, v trajni odvisnosti od vrednostnega središča slovenske republike, katerega sedež je v območju svetega. To območje svetega zasluži lastni muzej, lastne muzeje,” je prepričan Dežman.

Zato na vlado naslavlja vprašanja na doslej še neodgovorjena vprašanja, kot so, kdaj bodo javno predstavljene strokovne analize, ki narekujejo ukinitev dveh muzejev in ustanovitev tretjega, kakšno bo ime nove ustanove, kakšno bo premoženje, kakšna organiziranost ter kakšni bodo pogoji za njeno delovanje.

“Ko bomo to vedeli, je vsebinska razprava možna. Če pa tega ne ve niti vlada, potem je pa to krepko norčevanje iz Republike Slovenije, demokratične in pravne države. In seveda zaničevanje obdobja demokratizacije, osamosvojitve in obrambe RS kot najvišjih dosežkov slovenske nacije,” je kritično sklenil Dežman.