V bavarsko prestolnico se po dveh letih vrača sloviti festival piva Oktoberfest, ki so ga zaradi pandemije covida 19 lani in predlani odpovedali. Prvi sod piva, ki bo sicer letos dražje kot na prejšnjem Oktoberfestu leta 2019, bo danes točno opoldne slovesno odprl münchenski župan Dieter Reiter. Festival bo trajal do 3. oktobra.
Kljub pandemiji covida 19, inflaciji, vojni v Ukrajini in energetski krizi tudi letos v Münchnu pričakujejo številne obiskovalce. Gostinci, ki bodo na Oktoberfestu ponujali hrano in pijačo, so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa že pred prireditvijo prejeli številne rezervacije.
Za pivo bo sicer treba odšteti več kot na prejšnjem Oktoberfestu. Litrski vrček bo stal med 12,60 in 13,80 evra, kar pomeni, da se je od leta 2019 v povprečju podražil za 15,77 odstotka.
Čeprav pandemije covida-19 tudi v Nemčiji še ni konec, na tokratnem Oktoberfestu niso predvideni posebni protikoronski ukrepi. Po poročanju dpa je po festivalu piva že pričakovati nov val okužb z novim koronavirusom.
Za varnost na prizorišču festivala bo do 3. oktobra skrbelo okoli 600 policistov. Obiskovalci bodo morali ob vstopu skozi varnostni pregled, tako kot pred leti pa ne bodo smeli imeti s seboj večjih torb ali nahrbtnikov.
Festival piva v Münchnu sicer poteka vsako leto od konca septembra do začetka oktobra. Prireditev, ki velja za enega od simbolov Nemčije, izvira iz zabave ob poroki bavarskega kralja Ludvika I. 12. oktobra 1810. Kasneje so jo premaknili na zgodnejši čas, ko je vreme v bavarski prestolnici običajno lepše, ime pa je ostalo.
Oktoberfest ena najbolj priljubljenih prireditev v Nemčiji in eden največjih festivalov na svetu. Predstavlja pa tudi pomemben del bavarske kulture. Običajno ga obišče okoli šest milijonov ljudi, lokalno gospodarstvo pa z njim letno zasluži okoli 1,2 milijarde evrov.
Leta 2020 so Oktoberfest odpovedali prvič po več kot 70 letih, lani pa že drugič zapored. Doslej je bil več kot enkrat odpovedan le v času obeh svetovnih vojn, v letih 1946 in 1948 pa so ga pripravili v manjši izvedbi. V kar 211-letni zgodovini je bil sicer odpovedan skupno 26-krat, med drugim že tudi zaradi epidemije, in sicer epidemije kolere v letih 1854 in 1873.