Na nedeljskih volitvah na Švedskem se obeta tesen boj levega in desnega tabora

0

Švedi bodo v nedeljo volili nove predstavnike v 349-članski enodomni parlament. Glede na javnomnenjske raziskave se obeta tesen izid med levim taborom, kjer prednjačijo Socialdemokrati sedanje premierke Magdalene Andersson, in desnim taborom, kjer se uspeh obeta desnim Švedskim demokratom.

Skrajno desni populistični Švedski demokrati pod vodstvom Jimmieja Akessona bodo glede na ankete, ki jim pripisujejo okoli 22 odstotkov glasov, po volitvah druga najmočnejša stranka na Švedskem. Najmočnejši bi z malo manj kot 30 odstotki ostali levosredinski Socialdemokrati, ki v švedski politiki dominirajo od 30. let prejšnjega stoletja, vlado pa vodijo neprekinjeno od leta 2014.

Socialdemokratka Andressonova je prva premierka v zgodovini Švedske. Vajeti vlade je prevzela novembra lani po umiku predhodnika Stefana Löfvena. Po umiku Zelenih iz vlade vodi socialdemokratsko manjšinsko vlado, ki pa je kljub pretresom ostala stabilna.

Med drugim je Anderssonova ob ruski invaziji v Ukrajini dosegla širok konsenz med strankami glede članstva v zvezi Nato, tako da je Švedska po dveh stoletjih vojaške nevtralnosti skupaj s sosednjo Finsko sredi maja zaprosila za članstvo v zavezništvu.

Sedanja premierka med volivci uživa močno podporo. Glede na ankete, ki jih povzema francoska tiskovna agencija AFP, jo podpira okoli 55 odstotkov Švedov.

Za njenega glavnega izzivalca velja konservativni Ulf Kristersson iz Zmerne stranke, ki ga podpira 32 odstotkov volivcev. Želi oblikovati desno vlado, za kar bi potreboval podporo Švedskih demokratov in verjetno tudi Liberalcev. Desna vlada bo sicer možna le, če bodo stranke desnice na volitvah skupaj zbrale več glasov od levega tabora, v katerem so poleg Socialnih demokratov še Zeleni, Levica in Stranka Centra.

Konservativci, Krščanski demokrati in Liberalci so po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA že izrazili pripravljenost sodelovati s Švedskimi demokrati, a se ne vidijo v prihodnji vladi. Po drugi strani je vstop v vlado cilj Švedskih demokratov. “Hočemo imeti kar največji vpliv, tako da je jasno, da izhajamo iz tega, da bomo v vladi,” je za AFP dejal vodja stranke Akesson.

Na nedeljskih volitvah je pričakovati tesen izid med levim in desnim taborom. Prvemu se glede na javnomnenjske raziskave obeta skupno od 48,6 do 52,6 odstotkov podpore volivcev, desnici pa med 47,1 in 49,6 odstotkov.

Tako levi kot desni del političnega spektra sta notranje razdeljena, kar bo po poročanju AFP najverjetneje otežilo proces oblikovanja vladajoče koalicije. Po prejšnjih volitvah leta 2018 sta obe strani izključili možnost koalicije s Švedskimi demokrati, so Socialni demokrati za oblikovanje vlade potrebovali štiri mesece.

Konec politične izolacije Švedskih demokratov in njihova možnost, da postanejo največja desna stranka v državi po oceni urednika dnevnika Aftonbladet Andersa Lindberga pomeni “velik zasuk v švedski družbi”.

Skrajno desni Švedski demokrati, ki so v 80. letih prejšnjega stoletja izšli iz neonacističnega gibanja, so se v Riksdag prvič prebili leta 2010, v skandinavski politiki pa so dolgo veljali za črne ovce. Na parlamentarnih volitvah leta 2018 so postali tretja največja parlamentarna stranka.

V zadnjem času priljubljenost Švedskih demokratov, ki nasprotujejo priseljevanju in izpostavljajo državo blaginje, narašča, še posebej med upokojenci in delavci. Po mnenju opazovalcev je pred tokratnimi volitvami vodo na njihov mlin v veliki meri speljala razprava o kriminalnih združbah, ki so poleti zagrešile vrsto nasilnih dejanj. Med njimi je tudi streljanje v nakupovalnem središču v Malmöju sredi avgusta, ki je zahtevalo smrtne žrtve.

Za sporno temo se je v tokratni volilni kampanji izkazala načrtovana davčna in socialna reforma. Stranke levega političnega pola želijo socialne podpore povečati, desne bi jih omejile.

Konservativci in Švedski demokrati so pred volitvami veliko izpostavljali tudi temi priseljevanja in integracije priseljencev.

Med pomembnejšimi temami tokratne volilne kampanje so bile tudi visoke cene energentov. Opozicija krivdo zanje pripisuje vladni politiki nasprotovanja jedrskim elektrarnam, Socialdemokrati, Zeleni in Levica pa ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in njegovemu zmanjševanju dobav plina.

Parlamentarne volitve na Švedskem potekajo vsaka štiri leta, v Riksdag pa se uvrstijo stranke, ki presežejo štiriodstotni prag. V iztekajočem se mandatu imajo svoje poslance Socialdemokrati, konservativna Zmerna stranka, Švedski demokrati, Liberalci, Levica, Krščanski demokrati in Zeleni.

Na volilni dan na Švedskem poleg poslancev tradicionalno volijo tudi predstavnike regionalnih in lokalnih oblasti.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen