Ob smrti kraljice Elizabete II. v četrtek popoldne je njen sin, prestolonaslednik princ Charles takoj postal novi britanski kralj in si nadel ime Karel III. V soboto ga bo formalno za kralja razglasil poseben svet, slovesno kronanje bo sledilo kasneje.
Elizabeto II. so okronali leta 1953, več kot leto po tistem, ko je umrl njen oče Jurij VI. in je zasedla prestol. Po nekaterih navedbah naj bi si novi kralj želel, da bi bilo kronanje prej in dogodek pa v manjšem obsegu, piše francoska tiskovna agencija AFP.
Princ Charles bi si lahko za kraljevsko ime izbral katero koli od svojih štirih krstnih imen. Njegovo celo ime je namreč Charles Philip Arthur George, a se je odločil, da bo postal kralj Karel III. Bo prvi britanski monarh s tem imenom po letu 1685.
V Londonu se bo v soboto sestal poseben svet, v katerem so visoki politični in cerkveni predstavniki ter predstavniki držav Commonwealtha, ter ga formalno razglasil za kralja. Na srečanju, ki ga bo prvič doslej prenašala televizija, bo novi kralj izrekel prisego, razglasil bo svojo protestantsko vero ter obljubil, da zaščitil škotsko cerkev.
Slovesno kronanje bo sledilo kasneje, datum še ni določen. Slovesnost kronanja poteka v Westminstrski opatiji v Londonu in jo vodi verski voditelj anglikanske cerkve, nadškof Canterburyja.
V prisegi, ki jo novi kralj izreče med kronanjem in je iz leta 1688, se monarh zaveže, da bo vladal britanskemu narodu v skladu z zakoni, ki jih sprejme parlament, da bo “s prizanesljivostjo” uveljavljal red in mir ter da “bo naredil vse, kar je mogoče”, da se ohranita anglikanska cerkev in protestantska vera.
Charles oziroma Karel III. je postal tudi vodja Commonwealtha, povezave 56 neodvisnih držav, večinoma nekdanjih britanskih kolonij, z okoli 2,4 milijarde prebivalci. V 14 od njih, med njimi sta Kanada in Avstralija, je tudi vrhovni poglavar države.
Charlesova soproga Camilla je po tem, ko je njen soprog postal kralj, postala kraljica soproga. To je bila želja Elizabete II., saj je bilo najprej mišljeno, da bo imela Camilla naziv princesa soproga, ker ni prva žena novega kralja. Charlesova prva žena, princesa Diana, s katero sta bila sicer ločena, je umrla v prometni nesreči leta 1997.
Ker je Charles postal kralj, je njegov dozdajšnji naziv, vojvoda Cornwallski, samodejno pripadel njegovemu prvorojencu, Williamu in njegovi ženi Catherine. Ni pa William še postal valižanski princ – ta naziv je doslej nosil Charles in od 14. stoletja pripada le očitnemu nasledniku na prestolu.
Charles je na to, da je zasedel prestol čakal rekordno dolgo, kralj je postal šele v starosti 73 let. Prestolonaslednik je kot prvorojeni sin kraljice postal februarja 1952 v starosti tri leta in tri mesece.
Uradne naloge je začel opravljati v 70. letih prejšnjega stoletja, ko mu je Elizabeta II. dala naziv valižanski princ. Odtlej je lahko v njenem imenu sprejemal dostojanstvenike v Združenem kraljestvu, sodeloval na državniških večerjah, obiskoval države, podeljeval odlikovanja in sodeloval na dogodkih.
Leta 1998 je bil tudi na dvodnevnem obisku v Sloveniji, kjer mu je tedanji predsednik republike Milan Kučan na Brdu pri Kranju priredil slavnostno večerjo. Ogledal si je Bled, obiskal kmetijo v dolini Radovne ter se srečal s tedaj najstarejšim še živečim olimpionikom Leonom Štukljem.
V zadnjem času je Charles vse pogosteje nadomeščal svojo mater na dogodkih, maja letos je namesto nje prvič odprl zasedanje parlamenta, kar je ena najpomembnejših ustavnih nalog monarha.
Kraljica Elizabeta II. je bila med Britanci zelo priljubljena, sedem desetletij je predano služila narodu in je pri tem vselej ohranjala nevtralno držo do aktualnih vprašanj.
Charles je precej manj priljubljen kot njegova mati. Majska raziskava YouGov je pokazala, da je imelo pozitivno mnenje o Elizabeti II. 81 odstotkov vprašanih, o njem pa le 56 odstotkov. O njegovem sinu Williamu je imelo pozitivno mnenje 77 odstotkov vprašanih.
Čeprav so ga že od ranega otroštva vzgajali za kralja, analitiki opozarjajo, da njegova naloga ne bo lahka. “Težko bo zanj, ker bo moral naslediti kraljico,” je za AFP dejal Robert Hazell, strokovnjak za ustavna vprašanja na University College London.
V preteklosti se je Charles izrekal glede številnih vprašanj, pogosto so ga obtoževali, da se vmešava v zadeve. Zdaj se od njega pričakuje, da bo nevtralen, je opozoril Hazell, ki dodaja, da pa ima novi kralj izjemno močan občutek za dolžnost.