EU bo Ukrajini v boju proti ruski invaziji pomagala in stala ob strani, dokler bo potrebno, je na virtualnem vrhu Krimske platforme danes zagotovila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Zahodni voditelji so potrdili, da nezakonite ruske priključitve Krima ne bodo nikoli priznali, Moskvo pa opozorili pred novimi aneksijami.
V navzočnosti ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je von der Leynova v video nagovoru poudarila, da EU stoji ob strani Ukrajini od začetka ruskega napada in da ji bo stala tudi naprej, da nudi dom 7,5 milijona ukrajinskim beguncem in da je uvedla sankcije proti Rusiji.
V nagovoru, ki ga je objavila na svojem Twitter profilu, je tudi zagotovila, da “EU ne bo nikoli priznala ruske nezakonite priključitve Krima in Sevastopola”. Z Ukrajino neumorno sodelujemo pri razkrivanju tamkajšnjih kršitev človekovih pravic, mučenj, umorov, iščemo odgovorne in podpiramo žrtve, je dejala.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je poudaril, da “je Krim Ukrajina” in da EU ne bo nikoli priznala nezakonite priključitve tega ukrajinskega polotoka. “Ruska agresija se ni začela 24. februarja letos, temveč leta 2014 z nezakonito priključitvijo Krima,” ki ga Rusija od februarja uporablja kot “strateško odskočno desko za invazijo in napad na Ukrajino”, je dejal v video nagovoru, ki ga je objavil na Twitterju.
Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron je Kijevu zagotovil dolgoročno podporo EU v boju proti ruski invaziji. Pol leta po začetku vojne v Ukrajini je v video nagovoru mednarodno skupnost pozval, naj ne pokaže “nobene šibkosti, nobenega duha kompromisa” do Rusije, ki se je sama odločila napasti Ukrajino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“Destabilizacija mednarodnega reda in motnje, ki so sledile na humanitarni ravni, na področju hrane in energije, so posledica izbire, ki so jo naredili sami Rusi in Rusija, da 24. februarja napadejo Ukrajino,” je dejal. “Proti temu ne more biti nobene šibkosti, nobenega duha kompromisa, ker gre za našo svobodo, za vse, in za mir povsod po svetu,” je poudaril.
Potem ko so proruski uradniki v ukrajinskih regijah Doneck in Lugansk že omenjali pripravo referendumov o pridružitvi Rusiji, je nemški kancler Olaf Scholz danes poudaril, da mednarodna skupnost ne bo priznala “nobenega lažnega referenduma ali drugih poskusov spreminjanja statusa delov Ukrajine”. Obljubil je novo vojaško pomoč Kijevu, vključno s sistemi protiletalske obrambe, poroča AFP.
Britanski premier Boris Johnson je ocenil, da želi ruski predsednik Vladimir Putin na celotnem ozemlju Ukrajine narediti enako, kot na Krimu, ki si ga je Rusija priključila po posredovanju ruskih specialnih enot in referendumu o priključitvi. “Ne moremo dovoliti, da se meje spreminjajo z orožjem. Nikoli ne bomo priznali ruske aneksije ozemlja Ukrajine,” je dejal.
Tako kot njegov kanadski kolega Justin Trudeau je obljubil nadaljnjo pomoč Kijevu in politiko sankcij proti Moskvi, dokler “Rusija ne konča vojne in umakne svojih enot”.
“Zima se bliža in v Ukrajini bo težko,” pa je v nastopu opozoril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. “Ukrajino moramo podpreti, ker je močna in suverena Ukrajina jamstvo za varnost atlantskega zavezništva,” je dejal po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa.
Dodal je, da se je Putin motil, ko je mislil, da bo lahko zrušil Ukrajino in njene oborožene sile ter razdelil mednarodno skupnost. “Ukrajina je preživela šest mesecev hude vojne, vendar se je uprla agresiji, si povrnila ozemlja in Rusiji povzročila visoke stroške,” je poudaril.
Zelenski je ob odprtju vrha poudaril, da je v boju proti ruski invaziji na njegovo državo treba osvoboditi tudi krimski polotok, “da bo resnično dosežena zmaga, da bo ponovno vzpostavljeno mednarodno pravo”.
“Vse se je začelo na Krimu in se mora končati na Krimu,” je dejal na drugem vrhu Krimske platforme, na katerem so sodelovali voditelji kakih 60 držav, med njimi tudi slovenski predsednik Borut Pahor.
“Dragi državljani Krima in Krim – vem, da čakate na vrnitev Ukrajini in mi bomo to storili,” je zagotovil Zelenski ter zatrdil, da bo Ukrajina postala članica EU skupaj s Krimom, poroča Ansa.
V živo se je vrha od tujih voditeljev udeležil samo poljski predsednik Andrzej Duda, ki se je ob robu v Kijevu sestal z Zelenskim. Na novinarski konferenci je izpostavil, da se ruski napad na Ukrajino ni začel 24. februarja, temveč leta 2014, ko je Rusija zasedla Krim in dejansko začela okupacijo ukrajinskih regij Lugansk in Doneck, poroča poljska tiskovna agencija PAP.
Na vrhu pa je pozval svetovne voditelje, naj ne zapirajo oči pred rusko agresijo in izpostavil, da je “Krim bil, je in bo del Ukrajine”, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Krimska platforma je posvetovalni in koordinacijski forum, ki so ga na pobudo Zelenskega ustanovili avgusta lani z namenom opozarjanja mednarodne skupnosti na nezakonito rusko priključitev Krima, da bi iskali načine za ublažitev njenih posledic ter kot odziv na naraščajoče varnostne grožnje. Udeleženci bodo danes sprejeli skupno deklaracijo.