Huda suša se pozna tudi na Cerkniškem jezeru

0

Tudi na Notranjskem vztraja huda suša, kar je opaziti na površinskem sloju tal, vodotokih in podzemnih vodah. Glede na običajno stanje za ta čas v letu v površinskem sloju tal primanjkuje približno 120 milimetrov vode, so zapisali na spletni strani Agencije RS za okolje (Arso). Cerkniško jezero je takšno ponavadi šele konec avgusta.

Podobno suho obdobje je bilo na Cerkniškem jezeru nazadnje leta 2003, ki je veljalo za najbolj izrazito sušo v Sloveniji v zadnjih 70 letih.

Letošnjo zimo in pomlad je padlo 73 odstotkov običajnih padavin oziroma 199 milimetrov manj kot v povprečju zadnjih 30 polletij, med decembrom 2021 in majem 2022. Od 1. januarja 2022 je na območju Cerkniškega jezera le šestkrat padlo več kot 20 milimetrov vode na dan, preostali deževni dnevi letošnjega leta pa so večinoma prinesli manj kot deset milimetrov.

Prav zato je Arso začasno izklopil hidrološko postajo Dolenje jezero, ki je gladino jezera z več kot 200 centimetrov zadnjič kazala 21. maja, so še zapisali.

Letos bo voda v t.i. reševalnem bazenu ob vročih in suhih dneh, ki jo pregrevajo in izparevajo, izpostavljena veliko dlje kot običajno. Jezero in ekosistemi, s katerimi je povezano, pa bodo zato občutljivejši kot običajno. Zato Arso prosi obiskovalce, da se v vodi ne kopajo, ko so namazani s sončnimi kremami, prav tako naj v vodo ne vnašajo šamponov ali drugih nenaravnih materialov. Prav tako voda iz reševalnih bazenov ni namenjena zalivanju, pač pa ohranjanju ekosistema v jezeru.

V Arsu tudi prosijo, naj obiskovalci ne vznemirjajo rib in ostalih živali, ki se skrivajo v globinah jezera. Zaradi kritično nizkega vodostaja pa je do nadaljnjega prepovedan tudi športni ribolov.

Strokovni vodja Notranjskega regijskega parka Tomaž Jančar je za STA povedal, da predstavlja težavo globalno segrevanje, zaradi katerega je iz leta v leto manj padavin, večje pa je tudi izhlapevanje iz jezera in celotne narave okrog njega. Zato je tudi v Cerkniškem jezeru vsako leto manj vode.

“Ker so tudi zime toplejše, pogosto namesto snega pada dež in ta voda pozimi odteče. Ko je pozimi še padal sneg, je ta nato počakal do pomladi, ta voda iz snega se je ob spomladanskih odjugah nato pretočila v jezero in tako jezero napajala v času, ko je to za naravo najbolj potrebno. To je čas, ko se drstijo ribe, in to je čas, ko gnezdijo ptice in se dogaja reprodukcijski čas mnogih živalskih in rastlinskih vrst,” je povedal Jančar.

Zato ker ni vode, se ribe sploh ne morejo drstiti. Ščuke se drstijo na zalitih travnikih Cerkniškega jezera, tam je tudi dom ponirkov in različnih vrst rac. “Suša ima na biodiverziteto zelo velik vpliv. Prav tako močno vpliva na kmetijstvo, na košnjo pozimi zalitih travnikov. Zato bo treba nekaj storiti, in to hitro,” je še dodal.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen