Civilna družba zaradi množičnih izgonov in nehumanosti obsoja kandidaturo Bobnarjeve za notranjo ministrico
Civilna iniciativa Infokolpa in več sopodpisanih organizacij obsojajo kandidaturo nekdanje generalne direktorice policije Tatjane Bobnar za notranjo ministrico. Kritizirajo njeno usmerjanje delovanja policistov po letu 2018, ko so ti začeli prakso množičnih izgonov oseb, ki so v Sloveniji nameravale zaprositi za mednarodno zaščitno.
Po uradnih podatkih je država med leti 2018 in 2022 izvedla 29.865 izročitev na Hrvaško po neformalnem postopku, 16.000 izgonov se je zgodilo samo v letih 2018 in 2019, je na današnji protestni izjavi na Trgu republike v Ljubljani opozorila članica iniciative Saša Hajzler. Prakso sistematičnega zavračanja prosilcev za azil in izvajanjem izgonov so policisti začeli v času, ko je Bobnarjeva zasedala najvišje položaje v policiji, je povedala.
Zato v civilni iniciativi menijo, da je Bobnarjeva z usmerjanjem policijskih postopkov na način, ki ni sledil zakonskim pooblastilom, neposredno soodgovorna za ustvarjanje smrtonosnih razmer na balkanski migracijski poti. Množične izgone je namreč kot sistemsko kršitev načela nevračanja, prepovedi kolektivnega izgona in onemogočanja dostopa do mednarodne zaščite prepoznalo tako vrhovno sodišče kot tudi resolucija evropskega parlamenta o vladavini prava v Sloveniji, je ob tem izpostavila Hajzlerjeva.
Slovenija za vodenje notranjega ministrstva potrebuje osebo, ki bo policijo pripeljala nazaj v skupnost in ki bo zmožna reševati konflikte, je dodala. Od bodočega notranjega ministra pričakujejo tudi soočenje s hudimi kršitvami temeljnih pravic migrantov in izvedbo ustreznih preiskav uradnih postopkov. Glede napovedi stranke Gibanje Svoboda, da bodo odstranili žico na meji, upajo, da to ni le populistična gesta, saj kandidatura Bobnarjeve za notranjo ministrico lahko pomeni nadaljevanje politik, ki jih je začela pred leti.
Od Bobnarjeve, v primeru, da postane ministrica, pričakujejo vsaj jasno opravičilo, priznanje posledic njenih dejanj in jasno strategijo, kako popraviti krivice za nazaj in narediti politiko za naprej, ki naj temelji na humanosti, človekovih pravicah in skladnosti s slovenskimi zakoni, je sklenil član iniciative Miha Turk.
Pod protestno izjavo sta se podpisali še dve slovenski civilnodružbeni organizaciji mreža Border Violence Monitoring, Delavska Svetovalnica in Društvo Humanitas ter tuje organizacije Are You Syrious?, Centar za mirovne studije, Alarm Phone Austria, Zagreb Solidarity City in Transbalkan Solidarity.