Vrh EU med rusko vojno v Ukrajini z versajsko izjavo za krepitev suverenosti

Voditelji članic EU so šestnajsti dan ruske vojne v Ukrajini v Versaillesu sprejeli izjavo, s katero se zavezujejo h krepitvi evropske suverenosti, zlasti s postopno odpravo odvisnosti od ruske energije in povečanjem obrambnih zmogljivosti. Ukrajini so zatrdili, da sodi v evropsko družino, a izpostavili, da hitre poti v unijo ni.

Versajska izjava se bo zapisala v anale evropskega projekta, to je načrt strateške suverenosti unije, je izpostavil predsednik Evropskega sveta Charles Michel po koncu dvodnevnega neformalnega vrha.

“Ruska vojna agresije pomeni tektonski premik v evropski zgodovini,” so voditelji zapisali v izjavi. K temu so dodali, da so v Versaillesu razpravljali o tem, kako lahko unija ravna odgovorno v tej novi realnosti ter zavaruje svoje državljane, vrednote, demokracije in evropski model.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po vrhu do sredine maja napovedala predlog za postopno odpravo odvisnosti od ruskega plina, nafte in premoga do leta 2027 ter analizo vrzeli v obrambnih naložbah. Napovedala je tudi predloge za spoprijemanje s problemom rastočih cen hrane.

Prav tako je predsednica komisije po koncu vrha napovedala četrti sveženj sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini, ki bo po njenih besedah še dodatno osamil Rusijo od globalnega gospodarskega sistema in ohromil financiranje vojne.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izpostavil, da pri pripravi četrtega svežnja ni tabujev in da ni nič izključeno – niti prepoved uvoza ruskega plina niti izključitev ključnih ruskih bank Sberbank in Gazprombank iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov Swift.

Z versajsko izjavo so se voditelji zavezali h krepitvi suverenosti na energetskem, obrambnem in gospodarskem področju. Suverenost pomeni, da lahko sami izbiramo partnerje, od katerih nismo odvisni, je poudaril gostitelj neformalnega vrha Macron.

Za zmanjšanje energetske odvisnosti so se voditelji zavezali k čimprejšnji postopni odpravi odvisnosti od ruske energije z diverzifikacijo dobave, pospešitvijo razvoja obnovljivih virov energije, izboljšanjem povezljivosti energetskih mrež v uniji in povečanjem zalog plina.

S ciljem povečanja obrambnih zmogljivosti so se zavezali k znatni krepitvi obrambnih izdatkov in naložb, kar sicer predvidevajo tudi cilji zveze Nato. A unija ni tako izrecna kot Nato, ki je cilja tudi konkretno opredelil: najmanj dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo in od tega najmanj petina za naložbe.

Za zagotovitev trdnejših gospodarskih temeljev so se vnovič zavezali k zmanjšanju strateške odvisnosti, na primer na področju ključnih surovin, čipov, zdravja, digitalizacije in hrane.

Po koncu vrha je odmevalo razočaranje ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki poudarja, da bi morala unija storiti več za njegovo državo. Voditelji so namreč Ukrajini zatrdili, da sodi v evropsko družino, ni pa dobila želenih jamstev glede hitrega članstva v uniji.

Na vprašanje, ali lahko unija sproži pospešen postopek za dodelitev članstva državi, ki je v primežu vojne, je Macron odgovoril z jasnim “ne”. Opozoril je tudi na prav tako občutljivo regijo Zahodnega Balkana, kjer je frustracij zaradi počasnega širitvenega procesa ogromno.

Vrh EU je v Versaillesu Ukrajincem sicer zatrdil, da jih unija ne bo pustila samih ter da jim bo še naprej zagotavljala politično, finančno, materialno in humanitarno pomoč. A nizozemski premier Mark Rutte je bil jasen, da ni hitre poti v unijo.

Nizozemska je sicer leta 2016 na referendumu zavrnila pridružitveni sporazum EU in Ukrajine. Ratifikacijo tega sporazuma na Nizozemskem je nato omogočil dogovor vrha EU decembra 2016 s ključnim zagotovilom, da sporazum ne vključuje nikakršne zaveze glede članstva Ukrajine v uniji.

Slovenski premier Janez Janša je danes izrazil prepričanje, da bo Ukrajina od EU prej ko slej dobila močnejše zaveze glede članstva, saj da bodo razmere v državi prispevale k temu. Obžaluje, da tega ni bilo mogoče storiti že sedaj, ker nekateri kolegi razpravljajo o postopkih, kot da ni vojne.

Ob tem je Janša spomnil, da se je Slovenija zavzemala, naj dobi Ukrajina podobna zagotovila glede članstva, kot so jih dobile države Zahodnega Balkana leta 2003 v Solunu. Močno politično sporočilo je po njegovih besedah pomembno, saj vse, kar daje Ukrajincem močnejše upanje, da zdržijo in da se borijo, vpliva na potek vojne.

Po ruski invaziji Ukrajine se omenja tudi možnost vzpostavitve novega evropskega sklada po vzoru sklada za okrevanje v odziv na pandemijo covida-19. Unija bi lahko po Janševih besedah nekaj sredstev za spoprijemanje s pandemijo preusmerila in uporabila za soočanje s posledicami vojne. “Prioritete so se spremenile in odzvati se moramo na to,” je dejal.

Voditelji so po prvem dnevu vrha sredi noči najprej sprejeli ločeno izjavo o ruski vojaški agresiji nad Ukrajino, v kateri so se opredelili do vprašanja članstva Ukrajine v uniji. Nato so jo vključili v versajsko izjavo, torej so na koncu sprejeli le eno izjavo, ki šteje deset strani.

Versajsko izjavo so sprejeli na zgodovinskem kraju, kjer je bila leta 1919 podpisana ena od mirovnih pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna, a je zaradi nezadovoljivih rešitev sprožila nove konflikte, ki so privedli do druge svetovne vojne. Kako zgodovinska je, bo pokazal čas.