Zaostrovanje odnosov z Rusijo ter uvedba novih sankcij proti njej, ki bodo najverjetneje pospešile inflacijo v ZDA, med drugim zaradi višjih cen energije, je za predsednika Josepha Bidna in demokrate polno političnih tveganj pred kongresnimi volitvami, ki bodo novembra letos.
Bidnovi kritiki bi lahko trdili, da je zaostrovanje odnosov z Rusijo preusmerjanje pozornosti na tujega sovražnika in vojno zaradi nizke podpore v anketah javnega mnenja.
V časih kriz in vojn so Američani ponavadi strnili vrste za predsednikom, a ruski predsednik Vladimir Putin, ki je edini ruski voditelj, za katerega je večina Američanov kdaj slišala, ni Osama bin Laden. Po dveh desetletjih so Američani siti vojn in predsednik, ki bi jo začel, ne bo priljubljen.
Ankete kažejo, da Američane pred tokratnimi volitvami spet najbolj zanima gospodarstvo. Bidnova podpora je trenutno nizka predvsem zaradi visoke, 7,5-odstotne stopnje inflacije, ki jo lahko ukrajinska kriza samo pospeši.
Biden se tega zelo dobro zaveda in zato je ob najavi sankcij v torek poudaril, da si bo prizadeval, da bo posledice sankcij občutilo predvsem rusko, ne pa ameriško gospodarstvo. Priznal je sicer, bo tudi njihovo gospodarstvo občutilo posledice.
Poleg inflacije se Biden ubada z nadaljevanjem pandemije covida-19, ki se sicer umirja, vendar je še ni konec. Njegova domača agenda je zastala v kongresu in v času, ko republikanci za visoko inflacijo krivijo Bidnovo povečanje proračunske porabe, jo bo težko nadaljevati. Trenutno poteka politično zaostreno iskanje kandidatke za novo vrhovno sodnico ZDA.
Spor z Rusijo zaradi Ukrajine je v političnem smislu zadnje, česar si Biden in demokrati lahko želijo pred volitvami. Če izgubijo kongresno večino, je uresničevanja Bidnovega političnega programa konec in zadnji dve leti mandata bo politično le životaril ali skušal kot Trump in pred njim Barack Obama vladati z izvršnimi ukazi, ki imajo omejen rok trajanja.
Predsednik je v težkem položaju, ker je vse odvisno od tega, kaj bo storil Putin. V torek je Biden naznanil sankcije proti dvema ruskima finančnima ustanovama, proti oligarhom in političnim voditeljem ter proti suverenemu dolgu Rusije. Praktična izključitev Rusije iz mednarodnega finančnega sistema ima lahko za posledico prekinitev ruskega izvoza naravnega plina in nafte.
V ZDA se je bencin od lani že pocenil za 33 odstotkov in Biden za višje cene ne bo mogel kriviti Putina, večini Američanov pa bo vseeno, kdo je kriv. Kaznovali bodo lahko le Bidnove demokrate na volitvah.
Stopnjevanje krize lahko po ocenah ameriških ekonomistov stopnjo inflacije v ZDA potisne na najmanj deset odstotkov. Posledice bodo morda le kratkoročne, če bodo dolgoročne, pa Bidna čaka usoda Jimmyja Carterja, ki je vladal le en mandat predvsem zaradi pomanjkanja bencina v ZDA.
Biden bi brez težav z Rusijo sedaj obiskoval kraje po ZDA, predstavljal svojo domačo politično agendo s povečanjem proračunske porabe za otroško varstvo, zdravstveno nego, plačane bolniške in podobno. Poudarjal bi tudi potrjen zakon o povečanju porabe za infrastrukturo in izražal podporo demokratskim kongresnim kandidatom pred novembrskimi volitvami. Zdaj pa je glavna naloga ohranjanje enotnosti zahodnih zaveznikov proti Rusiji.