Zahod previden glede napovedi Moskve o delnem umiku ruske vojske z območja ob ukrajinski meji
Na poročila Moskve o delnem umiku vojakov z območja ob ukrajinski meji so se previdno odzvali tako Nato kot nekatere evropske prestolnice. Nemški kancler Olaf Scholz je po pogovorih z ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom ocenil, da je napetosti še vedno mogoče rešiti po diplomatski poti. Putin pa je zatrdil, da si Rusija vojne ne želi.
Rusko obrambno ministrstvo je dopoldne sporočilo, da so se nekatere ruske vojaške enote po zaključku vojaških vaj z območij blizu ukrajinske meje začele vračati v svoja oporišča.
Enote ruskega južnega in zahodnega vojaškega okrožja so po opravljenih nalogah že začele nalagati svojo opremo za odhod, je sporočil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov ter dodal, da se bodo ruski vojaki po zaključku vaj vrnili v svoje baze.
V Kremlju so ob potrditvi, da je načrtovan umik nekaterih sil z ukrajinske meje, poudarili, da se bo Rusija še naprej sama odločala o premeščanju svojih enot. Rusija bo nadaljevala s prakso izvajanja vojaških vaj na svojem ozemlju in o tej pravici ne bo razpravljala z nikomer, je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Tako zveza Nato kot nekatere evropske prestolnice so do sporočil iz Moskve zadržane. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je ocenil, da so znamenja iz Moskve glede pripravljenosti na nadaljnji dialog v povezavi z Ukrajino razlog za zmeren optimizem, vendar pa na terenu za zdaj še ni umirjanja razmer.
Najresnejšo varnostno krizo v Evropi v minulih desetletjih bodo v sredo in četrtek naslovili obrambni ministri Nata, je dejal. Kopičenje ruskih vojaških sil ob in v Ukrajini je najmnožičnejše kopičenje bojnih sil od hladne vojne. “Vse je nared za nov napad, a Rusija še ima čas, da se preneha pripravljati na vojno in si začne prizadevati za mirno rešitev,” je še izpostavil generalni sekretar.
Britanski premier Boris Johnson je opozoril, da iz Rusije prihajajo mešani signali. Obveščevalni podatki o ruski prisotnosti na meji z Ukrajino še vedno niso spodbudni kljub napovedi umika nekaterih vojakov in odprtosti za dialog s strani Moskve, je dejal.
Vsak resničen korak za deeskalacijo razmer je razlog za upanje, je ocenila nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock in dodala, da morajo napovedim o umiku ruskih enot slediti dejstva.
Na sporočilo iz Moskve, da bo del vojaških enot zapustil območja blizu ukrajinske meje, se je pozitivno odzvala francoska vlada, vendar sporočila, da informacije še natančno preučuje. V Parizu so tudi sporočil, da je v naslednjih urah načrtovan še en pogovor med voditelji držav, ki sodelujejo v diplomatskih prizadevanjih za umiritev ukrajinske krize.
O odpravi napetosti med Rusijo in Ukrajino sta se danes v Moskvi vsak na svojem koncu šestmetrske ovalne bele mize pogovarjala ruski predsednik Vladimir Putin in nemški kancler Scholz, ki je ocenil, da so poročila o delnem umiku vojakov z območja ob ukrajinski meji “dober znak” in da je napetosti še vedno mogoče rešiti po diplomatski poti.
Putin pa je zatrdil, da si Rusija “seveda” ne želi vojne. Prav zato, ker si ne želi vojne, je Moskva dala predloge za pogajalski proces in je pripravljena sodelovati naprej, se je Putin na skupni novinarski konferenci po pogovorih odzval na očitke Zahoda, da Rusija kopiči vojsko na meji z Ukrajino z namenom, da bi napadla zahodno sosedo.
Scholz pa je poudaril, da je Rusija ključni akter pri ohranjanju varnosti v Evropi. Za Evropejce je jasno, da trajne varnosti ni mogoče doseči proti Rusiji, ampak samo z Rusijo, je poudaril nemški kancler.
Putin je tudi pozval k začetku obratovanja plinovoda Severni tok 2, ki po njegovih besedah zagotavlja energetsko varnost Evrope. Scholz pa je znova obljubil daljnosežne posledice v primeru ruskega napada na Ukrajino. Glede Severnega toka 2, ki je končan, vendar Nemčija še ni odobrila začetka njegovega obratovanja, pa je dejal, da “vsi razumemo, kaj je narobe”.
Na začetek umika dela ruskih enot, ki so razporejene ob meji z Ukrajino, so se nemudoma odzvali v Kijevu, kjer so sporočili, da so skupna diplomatska prizadevanja Ukrajine in Zahoda uspela zaustaviti rusko zaostrovanje. “Mi in naši zavezniki smo uspeli preprečiti nadaljnjo eskalacijo Rusije,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal ruski zunanji minister Dmitro Kuleba.
Sredi diplomatskih prizadevanj za preprečitev ruske invazije na njeno prozahodno sosedo Ukrajino, ki naj bi jo Moskva po opozorilih Washingtona morda načrtovala že sredi tedna, je danes ruska duma Putina pozvala, naj prizna neodvisnost ukrajinskih separatističnih regij Donetsk in Lugansk.
Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov tik pred glasovanjem dume ni povedal, ali bo Kremelj to potezo ruskih poslancev podprl. Ukrajinski zunanji minister Kuleba pa je v Kijevu opozoril, da bo Rusija, če bo priznala uporniška ozemlja kot neodvisna, de facto in de iure odstopila od dogovorov iz Minska z vsemi posledicami, ki bodo sledile”.