(V letu 2022 kar trojne volitve) Na parlamentarnih volitvah se bo odločalo med razvojno naravnano Slovenijo in KUL socialistično enklavo sredi EU!

Leto 2022 bodo na političnem parketu zaznamovale volitve. Najprej bodo politične stranke svoje moči pomerile na aprilskih parlamentarnih volitvah, jeseni pa se bodo volivci izrekli o podpori naslednjemu predsedniku republike, volili bodo tudi župane. Prav tako se v naslednjem letu izteče mandat aktualni sestavi državnega sveta.

Politično ozračje bodo v prihodnjem letu po pričakovanjih najbolj razgrele parlamentarne volitve, ki bodo po sedanjih načrtih potekale 24. aprila. Predsednik republike Borut Pahor jih bo, kot je napovedal, razpisal 9. februarja.

Stranke tako iztekajoče se leto končujejo v duhu aktivnih priprav na volitve, ob sprejetih volilnih programih zaključujejo tudi z oblikovanjem kandidatnih list. Hkrati aktivno potekajo tudi pogovori o predvolilnem in povolilnem sodelovanju.

Začetek super volilnega leta tudi v znamenju nastanka novih strank in volilnih zavezništev

Opozicijske SD, LMŠ, SAB in Levica so septembra že podpisale sporazum o povolilnem sodelovanju. Na volitvah bodo stranke nastopile s samostojnimi listami, dogovorile pa so se, da bo mesto mandatarja dobil vodja stranke, ki bo dosegla največji delež glasov. K oblikovanju koalicije se lahko ob soglasju vseh podpisnic sporazuma pridružijo druge stranke, ki se strinjajo z osnovnim namenom sporazuma.

Skupno kandidatno listo pa bodo oblikovale stranke v okviru gibanja Povežimo Slovenijo, za zdaj kaže na skupni nastop SLS, Nove ljudske stranke Slovenije Franca Kanglerja, Zelenih Slovenije Andreja Čuša ter Konkretno pod vodstvom Zdravka Počivalška, ki se o podpori na volitvah dogovarja tudi z nekaterimi lokalnimi listami.

Zeleni Slovenije sicer ne bodo edina stranka z v zeleno usmerjenim programom. Nastop na volitvah sta napovedali tudi stranki Z.Dej Jureta Lebna in nova zelena stranka Vesna, ki bo sicer dokončno zaživela na ustanovnem kongresu januarja, v njej pa sodelujeta tudi znana okoljevarstvenika Uroš Macerl in Urška Zgojznik.

Samostojni nastop na volitvah napoveduje tudi stranka Naša Dežela pod vodstvom nekdanje kmetijske ministrice Aleksandre Pivec. Slednja se je sicer po poročanju medijev v torek sestala s prvaki koalicijskih strank, premierjem Janezom Janšo, Počivalškom in predsednikom NSi Matejem Toninom, pogovori pa naj bi tekli o trenutni politični situaciji, možnosti za izhod iz politične krize in sodelovanju v prihodnosti.

Po novem letu pa je pričakovati ustanovitev še nekaterih novih strank. Ena izmed njih – LIDE (Liberalni demokrati) – nastaja okoli nepovezanih poslancev in predsednika DZ Igorja Zorčiča, ki je sicer že večkrat povedal, da se o sodelovanju pogovarjajo tudi z nekaterimi župani, imeli so tudi pogovore z DeSUS.

Predsednik slednjega Ljubo Jasnič pa poudarja, da bodo odločitev o morebitnem sodelovanju pred ali po volitvah sprejeli organi stranke, največ možnosti za sodelovanje sicer sam vidi s poslansko skupino nepovezanih poslancev in SD. Za zdaj pa velja, da bo DeSUS na parlamentarnih volitvah nastopila samostojno in z lastnim programom.

Veliko pozornosti pa je zbudila napovedana politična aktivacija nekdanjega predsednika uprave družbe Gen-I Roberta Goloba. Po njegovih besedah se bo aktiviral prek gibanja, v katerem bi rad povezal različne politične akterje, analitiki pa že ugibajo o njegovih morebitnih povezavah z obstoječimi ali nastajajočimi drugimi strankami.

Stranke bodo volivce poskušale prepričati s svojimi programi, vidnimi kandidati in podporniki. Tako je pričakovati tudi boj za podporo lokalnih županskih list, vidnih posameznikov, denimo predsednika UEFE Aleksandra Čeferina, gospodarstvenikov, kot je prvi mož Krke Jože Colarič, ki bi ga Povežimo Slovenijo rada ponudila tudi kot kandidata za mandatarja, društev in gibanj, ki so se aktivirala ob protivladnih protestih in referendumu o vodah in podobno.

Pahor se bo po desetih letih poslovil s čela države

Slovenijo v prihodnjem letu čakajo tudi predsedniške volitve. Predsednik republike Borut Pahor, ki se mu bo konec prihodnjega leta iztekel že drugi mandat na čelu države, ne more več kandidirati, seznam tekmecev pa je za zdaj, kot kaže, še uganka.

V parlamentarnih strankah so namreč skopi z informacijami o podpori morebitnim kandidatom, saj poudarjajo, da se v prvi vrsti osredotočajo na nastop na aprilskih državnozborskih volitvah. Pričakovati je, da bosta svoja kandidata v ogenj poslali največji stranki, SDS in SD. V slednji so za STA napovedali, da se bodo v predsedniško kampanjo podali z močnim kandidatom. Od bodočega predsednika republike pa pričakujejo, da bo moralna avtoriteta, ki se bo brezpogojno borila za spoštovanje ustavne ureditve in pravnega reda, za neodvisne javne institucije ter za ohranitev socialne države.

Tudi v SAB si na predsedniških volitvah želijo nastopiti s svojim kandidatom ali kandidatko, v igri pa imajo že tudi nekaj imen, a jih za zdaj še ne izdajajo, so sporočili za STA. Poudarjajo pa, da mora biti kandidat “dostojanstven človek, ki se ne boji povedati, kaj je prav”, zaželeno bi bilo tudi, da ima nekaj političnih in mednarodnih izkušenj.

Koordinator Levice Luka Mesec pa je za STA poudaril, da ni toliko pomembno, ali bodo nastopili s svojim kandidatom, ampak da bo kandidat z njihovo podporo nekdo z jasno opredeljenimi stališči do slovenskih ustavnih vrednot, ki si bo upal biti moralna avtoriteta in bo upal povedati, ko gredo stvari stvari v družbi narobe.

Prvi krog lokalnih volitev 20. novembra

Tretjo nedeljo v novembru Slovenijo čakajo še lokalne volitve, na katerih bodo prebivalci volili župane 212 slovenskih občin, od tega 12 mestnih. Morebitni drugi krog županskih volitev bo 4. decembra.

Na zadnjih lokalnih volitvah so sicer v večini občin slavili dosedanji župani, od 212 jih je funkcijo ohranilo 144. Prednjačili pa so predvsem tisti, ki so kandidirali s podpisi volivcev. Med strankami je primat po številu županov ohranila SLS, izvoljenih je bilo 26 njihovih kandidatov, sledila je SDS s 17 izvoljenimi župani, SD s 16 in NSi z desetimi.

Koliko dosedanjih županov bo ponovno kandidiralo, za zdaj še ni jasno, nekateri se bodo namreč, kot kaže, aktivirali že na parlamentarnih volitvah. Poleg stranke Konkretno, ki se o podpori dogovarja z nekaterimi lokalnimi listami, se o morebitni aktivaciji pogovarja tudi skupina 16 županov, ki vodijo občine z okoli 10.000 prebivalci. Ker pa sta županska in poslanska funkcija nezdružljivi, je pričakovati, da bodo župani previdni pri odločanju o morebitnem nastopu na državnozborskih volitvah.

Župani, ki se bodo tokrat odločili za ponovno kandidaturo, bi sicer utegnili biti uspešnejši tudi zato, ker se bodo lahko pohvalili s številnimi rezanji traku ob novih občinskih naložbah. Te bodo možne tudi zaradi višjih povprečnin.

Petletni mandat končuje tudi DS

Mandat se bo v prihodnjem decembru iztekel tudi aktualni sestavi državnega sveta. Iztekel se bo pet let po ustanovni seji, ki je bila ob zadnjih treh menjavah sklicev 12. decembra.

Volitve 18 od 40 članov DS bodo v skladu z zakonodajo na volilnih zborih opravili elektorji. Kandidate za člane DS namreč določijo interesne organizacije v skladu s svojimi pravili, od tega predlagajo štiri predstavnike delodajalcev, štiri predstavnike delojemalcev, štiri predstavnike kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev ter šest predstavnikov negospodarskih dejavnosti. 22 članov DS, predstavnikov lokalnih interesov, pa izvolijo lokalne skupnosti.

Dogajanje na političnem parketu je bilo letos dinamično, med drugim so ga zaznamovali prestopi poslancev med poslanskimi skupinami. Največ poslancev je izgubila SMC, kar je zamajalo tudi razmerje moči v parlamentu in vodilo do razmer t. i. visečega parlamenta, v katerem tako koalicija kot opozicija nimata absolutne večine.

SMC ob koncu leta le še s polovico poslancev

SMC, ki je bila po vstopu v Janševo vlado v lanskem letu deležna kritik predvsem političnih tekmecev in dela javnosti, se je letos zaradi različnih pogledov na delovanje vlade in prihodnost stranke skrhala tudi navznoter.

Zaradi nezadovoljstva nekaterih lokalnih odborov in vidnih članov z vlogo SMC v koaliciji in ravnanji Počivalška, je del stranke želel glasovanje o Počivalškovem položaju. Svet stranke je po razpravi sprejel sklep, da nadaljujejo s konstruktivnim delom v vladi s ciljem realizirati koalicijsko pogodbo. Hkrati so Počivalška zadolžili za prenovo stranke.

Tega sklepa sicer niso podprli predsednik DZ Igor Zorčič, vodja poslancev SMC Janja Sluga in poslanec Branislav Rajič, ki so kmalu za tem izstopili iz poslanske skupine SMC in skupaj z nekdanjim poslancem DeSUS Jurijem Lepom oblikovali poslansko skupino nepovezanih poslancev (NP).

Posledično je koalicija dvakrat poskušala razrešiti Zorčiča z mesta predsednika DZ, a ji je v obeh poskusih zmanjkal en glas. Ob manku koalicijskih glasov je bila sicer nekaj časa na mizi tudi vrnitev Počivalška v poslanske klopi. A se to ni zgodilo niti po decembrskem prestopu poslanke Mateje Udovč iz SMC v zunajparlamentarno stranko Naša Dežela Aleksandre Pivec.

Se je pa v začetku decembra SMC na kongresu združila z zunajparlamentarno stranko GAS v stranko Konkretno. Stranka v novo leto vstopa s štirimi poslanci, ki še vedno delujejo kot poslanska skupina SMC.

DeSUS v iskanju skupnega jezika med vodstvom stranke in poslanci

Ne le dogajanje v SMC, tudi peripetije v DeSUS so vplivale na vprašanje podpore štiričlanske poslanske skupine vladni koaliciji. Stranka DeSUS je namreč po tistem, ko je njeno vodenje konec lanskega leta znova prevzel Karl Erjavec, zapustila vladno koalicijo. Erjavec je ob podpori strank KUL v letošnje leto stopil z napovedjo konstruktivne nezaupnice in svojo kandidaturo za predsednika vlade, vendar ga je na tajnem glasovanju podprlo le 40 poslancev, po čemer gre sklepati, da ni imel enotne podpore niti v lastni poslanski skupini.

Po tem so se člani izvršnega odbora stranke v dogovoru s poslanci odločili, da bo DeSUS delovala kot zmerna opozicija, da ne bodo podpisali sporazuma o sodelovanju z vlado in tudi ne bodo člani KUL. Erjavec je kmalu zatem odstopil kot predsednik stranke in izstopil iz DeSUS. Ob tem, ko so se imena začasnih predsedujočih stranke menjavala, so se še naprej vrstila številna nesoglasja med stranko in poslanci, enako pa je ostalo tudi po junijskem volilnem kongresu, ko je vodenje prevzel Ljubo Jasnič. Kljub nekaterim pozivom k izključitvi poslancev iz stranke do tega ni prišlo, ti pa glasujejo po svoji vesti, kar pomeni, da je njihovo glasovanje marsikdaj težko napovedati.

Poslanska skupina DeSUS trenutno sicer šteje štiri člane, a je vodja poslancev Franc Jurša že dalj časa bolniško odsoten, Robert Polnar pa že od lanskega leta ni več član stranke.

Vsakokratno glasovanje v znamenju preštevanja glasov

Koaliciji, ki trenutno šteje 37 poslancev SDS, NSi in SMC, sicer ob podpori poslancev SNS, DeSUS in manjšin uspe sprejeti posamezne zakone in predloge, ne koalicija ne opozicija pa ob porušenih razmerjih moči v DZ nimata zagotovljene absolutne večine oziroma 46 glasov poslancev.

Tako se je letos prvič zgodilo, da na eni od sej DZ niso uspeli potrditi dnevnega reda, po obstrukciji opozicije smo bili priča tudi prekinitvi seje zaradi nesklepčnosti.

Ob posameznih prestopih so glede na spremenjena koalicijsko-opozicijska razmerja vse glasnejša postajala tudi opozorila opozicijskih LMŠ, SD, Levice, SAB in NP o neenakomerni razporeditvi mest v delovnih telesih DZ. V delu opozicije so trikrat neuspešno predlagali prerazporeditev, po kateri bi v delitvi sodelovali tudi štirje nepovezani poslanci, ki so sicer naposled dobili 12 mest v delovnih telesih, še vedno pa ima opozicija po lastnih izračunih osem mest premalo.

Tudi sicer so se v SD, LMŠ, SAB, Levici in NP posluževali številnih orodij, s katerimi kot opozicija razpolagajo. V parlamentarni postopek so tako vložili sedem interpelacij zoper ministre aktualne vlade, a vse brez zadostne podpore. Zadostne podpore ni zbral niti predlog ustavne obtožbe premierja Janeza Janše, v katerem so predsedniku vlade očitali kršenje več členov ustave in zakonov. Ob vse bolj napetem in vročem ozračju na političnem parketu pa so se do konca leta vrstile še številne obstrukcije sej DZ in posameznih delovnih teles.