Dobre 4 mesece pred parlamentarnimi volitvami: Na levi drenj in panično iskanje “novega obraza”, na desni strani koalicijski trojček povsem pripravljen, z dobrimi obeti pa na volitve tudi v Moji deželi in Povežimo Slovenijo

Dogajanje na političnem parketu se stopnjuje. Po združitvi SMC in GAS v Konkretno se oblikuje tudi lista Povežimo Slovenijo in hkrati zavezništvo politične sredine. Nastajajo nove stranke – na zeleni opciji kar dve, čaka se tudi na konkretne korake kroga nepovezanih poslancev, dela županov in Roberta Goloba.

Politične stranke v zadnjih tednih, še posebej po napovedi predsednika republike Boruta Pahorja, da bodo prihodnje parlamentarne volitve 24. aprila 2022, stopnjujejo aktivnosti in priprave nanje, sprejemajo volilne programe in oblikujejo kandidatne liste.

Med parlamentarnimi strankami je NSi denimo na zadnjem kongresu že predstavila listo kandidatov, izbrana imena so znana tudi za kandidate LMŠ, stranka SD svoje kandidate te dni že predstavlja po lokalnih okoljih. V največji vladni stranki SDS listo kandidatov še zaključujejo, na koncu jo bo moral potrditi še svet stranke, so povedali za STA.

Povežimo Slovenijo in Zavezništvo za politično sredino v pomembnem delu nagovarjata iste stranke

Medtem se aktivno vodijo pogovori o predvolilnem ali povolilnem sodelovanju strank. Stranki SMC in GAS, ki sta se združili v Konkretno, zdaj nadaljujeta s pogovori z lokalnimi listami za njihovo podporo. Obenem poteka oblikovanje skupne kandidatne liste v okviru gibanja Povežimo Slovenijo.

Lista Franca Kanglerja – Nova ljudska stranka Slovenije (NLS) in SLS sta že pred časom podpisali sporazum o skupnem nastopu na prihajajočih državnozborskih volitvah. Ob tem so v NLS za STA navedli, da so s SLS, Zelenimi Slovenije in Konkretno “v večini uskladili (nekatere zadeve pa še usklajujemo) volilne okraje in program, s katerim bomo skupaj nastopili na prihajajočih državnozborskih volitvah z imenom liste: Povežimo Slovenijo in geslom ‘Skupaj naprej. Gremo volit. Za Slovenijo’.”

Obenem so navedli, da se bodo v NLS še naprej udeleževali tudi vseh povezovalnih in perspektivnih sestankov, tudi znotraj Zavezništva za politično sredino, “ravno z razloga, ker smo povezovalna in ne izključevalna stranka”.

Pobuda za Zavezništvo za politično sredino je prišla od posameznikov iz širših krogov Katedrale svobode, Zbora za republiko in ActTanka, ki združujejo osebe iz sveta kulture, znanosti in podjetništva. Na pogovore o slovenski politični sredini so bili povabljeni sogovorniki iz vrst političnih strank, ki se nahajajo med obema profiliranima slovenskima političnima stranema. Kot podlago za pogovore za drugi sestanek so pripravili besedilo z desetimi programskimi načeli, med katerimi so zavedanje, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, spoštovanje ustave, spoštovanje odločitve o članstvu v EU in Nato, usmerjenost v svobodno socialno tržno gospodarstvo, strokovna javna uprava in delujoča socialna država. Eno od načel je tudi, da epidemija covida-19 ne sme biti tema političnih spopadov. Nihče naj ne bo izvzet iz kritike, vendar naj bo ta dostojna, resnicoljuben in umirjen odnos do polpretekle zgodovine pa naj vključuje dosežke, ki nas povezujejo, so še dodali.

Zavezništvo za slovensko politično sredino naj bi si prizadevalo prepričati čim več volivcev o prednostih svojih programskih načel. Več sogovornikov je za STA povedalo, da so bili dosedanji pogovori konstruktivni in se bodo kmalu znova sestali. “Dejstvo pa je, da je Zavezništvo za enkrat samo skupina posameznikov in strank, ki soglašajo s pobudo in ki pozitivno ocenjujejo programske točke,” je za STA navedel eden od podpisnikov pobude Peter Jambrek.

Med vabljenimi strankami so stranke, ki sodelujejo tudi v Povežimo Slovenijo ter Naša Dežela Aleksandre Pivec in parlamentarna NSi.

Pivčeva je sicer že večkrat zatrdila, da bo njena stranka na volitvah nastopila samostojno.

Na drugi strani političnega spektra še precej neznank

Pestro je tudi dogajanje na drugi strani političnega spektra. Poleg dogovora o povolilnem sodelovanju parlamentarnih LMŠ, SD, Levice in SAB se nakazuje tudi nastanek novih strank.

Ena naj bi nastala okoli poslanske skupine nepovezanih poslancev in aktualnega predsednika DZ Igorja Zorčiča, ki je sicer še vedno zadržan do komentiranja o morebitni novi stranki, poudarja pa, da mora biti projekt dodelan, da ne bodo “skakali v prazen bazen”. Po njegovih besedah pa bodo tudi v tej stranki na volitvah nagovarjali “tiste, ki v tej politični ponudbi, ki jo vidimo sedaj, ne vidijo perspektive”.

Zorčič je sicer že večkrat povedal, da se o sodelovanju pogovarjajo tudi z nekaterimi župani, imeli so tudi pogovore z DeSUS, a predsednik slednjega Ljubo Jasnič pavi, da DeSUS vodi pogovore z različnimi strankami in da nobena odločitev o tem še ni sprejeta.

Kot je dejal, bo izvršni odbor stranke 22. decembra seznanil z izplenom vseh pogovorov in pričakuje, da bo tam sprejeta odločitev o morebitnih nadaljnjih korakih DeSUS. Za zdaj sicer ostaja stranka pri odločitvi, da gre na volitve samostojno, a Jasnič ne izključuje povsem možnosti drugačne odločitve v DeSUS, če bi našli skupen interes s katero od drugih strank.

DeSUS bi kot parlamentarna stranka lahko kandidaturo na volitvah vložila tudi s podpisi svojih treh poslancev, a se je zaradi napetega odnosa in večkratnega nestrinjanja med vodstvom stranke in poslansko skupino odprlo vprašanje, ali bo kdo od poslancev odrekel svoj podpis stranki. Za zdaj take odločitve še ni, Jasnič pa je za STA dejal, da je že prosil za sestanek s poslanci in da bo ena od tem pogovora tudi to.

Neznanka ostaja napovedana politična aktivacija Roberta Goloba. Nekdanji predsednik uprave družbe Gen-I je za Delo dejal, da se bo aktiviral prek gibanja, prek katerega bi rad povezal različne akterje s ciljem spremeniti politično kulturo v Sloveniji.

Kot je dejal, ni v kontaktu z nobeno stranko, ne na levi in ne na desni, saj je po njegovih besedah obstoječa strankokracija eden glavnih problemov Slovenije. Pri doseganju končnega cilja pa ne izključuje ničesar, tudi kandidature na prihodnjih parlamentarnih volitvah ne. Več za zdaj tudi za STA ni želel razkriti.

Da je naklonjen vstopu Goloba v politiko, ne skriva ljubljanski župan Zoran Janković. Ta je za portal N1 v četrtek celo dejal, da je Golobu pripravljen odstopiti stranko Pozitivna Slovenija, pri ustanavljanju katere je Golob pred desetletjem sodeloval in s katero je Janković zmagal na parlamentarnih volitvah leta 2011. Stranka je sicer pozneje razpadla na dva dela, SAB je pod vodstvom Alenke Bratušek danes parlamentarna stranka, Janković pa se je iz državne politike umaknil in, kot je napovedal tudi na novinarski konferenci ta teden, tudi na prihodnjih parlamentarnih volitvah ne bo kandidiral.

Je pa Janković že večkrat v preteklosti poudaril pomen podpore županov in lokalnih list strankam, ki se podajo v parlamentarni boj.

Tudi pred naslednjimi volitvami se bodo vsaj nekateri župani, kot kaže, aktivirali.

Poleg stranke Konkretno, ki napoveduje pogovore o podpori z nekaterimi župani mestnih občin, denimo Celja in Slovenj Gradca, se o morebitni aktivaciji pogovarja tudi skupina 16 županov, ki vodijo občine z okoli 10.000 prebivalci.

Kot je za STA dejal eden od njih, kočevski župan Vladimir Prebilič, gre za skupino županov, ki podobno razmišljajo o tem, da Slovenija potrebuje neko alternativo. Obenem pa se zavedajo, da prostora za nove stranke ni neomejeno. Ker sta županska in poslanska funkcija nezdružljivi, pa so župani tudi zelo previdni pri odločanju o morebitnem nastopu na parlamentarnih volitvah, pravi Prebilič.

Napoveduje, da se bodo o tem znova pogovorili prihodnji teden. Doslej so se o morebitnem sodelovanju že pogovarjali z Zorčičem, Prebiliču pa se zdi zelo zanimiva tudi odločitev okoljevarstvenika Uroša Macerla, da bo na volitvah nastopil s svojo stranko.

Macerl uživa integriteto, že dalj časa odpira pomembne teme in je oseba, s katero se je vredno pogovarjati, je ocenil Prebilič.

Bo tudi Slovenija dobila zeleno parlamentarno stranko?

Predsednik Eko kroga Uroš Macerl in predsednica Ekologov brez meja Urša Zgojznik sta namreč ravno danes uradno najavila ustanovitev nove zelene stranke Vesna. Ustanovni kongres bo januarja, o morebitnem povezovanju s katero od obstoječih strank pa pogovorov še niso imeli, so navedli. Imajo pa podporo Evropske zelene stranke.

To pa ne bo edina zelena stranka. Poleg omenjenih Zelenih Slovenije, ki jih vodi Andrej Čuš in so del Povežimo Slovenijo, bo nov akter na prihajajočih volitvah tudi mlada stranka Z.Dej Jureta Lebna. Ustanovili so jo maja letos, Leben pa je tedaj kot temeljne vrednote stranke izpostavil svobodo, strpnost, demokracijo in spoštovanje.

V slovenskem parlamentu že leta ni zelene stranke, medtem ko v tujini pridobivajo na moči. Da so teme varovanja okolja pomembne, je pokazal tudi zadnji referendum o vodah, zato analitiki v zelenih strankah vidijo potencial.

Boj za vstop v parlament na prihodnjih volitvah tudi v luči epidemije in pobud civilne družbe

Pestro politično dogajanje z ustanavljanjem novih strank in vzpostavljanjem sodelovanja med obstoječimi, nakazuje na zanimivo kampanjo pred aprilskimi volitvami v DZ. Rok Čakš in Aljaž Pengov Bitenc sta prepričana, da bo kampanjo močno zaznamovala epidemija novega koronavirusa, na pomenu pa pridobiva tudi pritisk civilne družbe.

Politolog in novinar Aljaž Pengov Bitenc opozarja, da politika še vedno nima odgovorov na družbene in druge dileme, ki jih je odprl novi koronavirus in nič ne kaže, da bi se v kratkem to spremenilo. Zato bo to tema, ki bo zaznamovala kampanjo.

Urednik portala Domovina Rok Čakš napoveduje, da bo poleg epidemije, ki bo predvolilno obdobje zaznamovala kot glavna tema, nedvomno “tokrat bolj kot kadarkoli prej pozornost nase vlekel boj na meji parlamentarnega praga”. “Okoli tega je pričakovati veliko gnečo dveh ali treh sedanjih parlamentarnih strank, dveh ali treh zunajparlamentarnih strank in prav toliko novincev. Komu bo uspelo in komu ne, bo v pomembni meri vplivalo tudi na sestavo bodoče koalicije in smer, v kateri bo država vodena v prihodnje,” je prepričan.

Pengov Bitenc ob tem ocenjuje, da večje število neodvisnih udeležencev zmanjšuje možnost procesnih ali vsebinskih manipulacij. Meni namreč, da so možni “poskusi oblasti, da si podredi tiste organe in dele družbe, ki so ključni za korektno izvedbo volitev. Prve zametke tega smo videli že v času julijskega referenduma o vodi,” je zatrdil.

S tem je povezana tudi aktivacija civilne družbe. “Civilna družba, ki ne beži od dnevnopolitičnih vprašanj, bo najbrž ključ do tega, da se bo skozi kampanjo oblikovalo nekaj ključnih vprašanj, do katerih se bodo morale stranke opredeliti. To bo volivcem verjetno olajšalo končno odločitev. Vsekakor pričakujem, da bo volilna udeležba višja kot leta 2018. Je pa seveda veliko odvisno tudi od političnih strank samih,” je navedel Pengov Bitenc.

Čakš ob tem izpostavlja, da se “civilna družba organizira predvsem v ideološkem zaledju politične levice in na tekmice na levem polu pritiska s svojimi idejami in zahtevami”. “Ta pritisk pridobiva na pomenu ravno zaradi konkurence štirih obstoječih strank levo od sredine, katerim je to potencialna volilna baza. In se bo še okrepil z novimi zelenimi strankarskimi iniciativami ter potencialno novo stranko na tem polu,” je ocenil in dodal, da so manj pod tovrstnim pritiskom akterji na politični sredini in desno od nje.

“Njim trenutno bolj škodi koronavirusna situacija, saj tudi del jedrnih volivcev vladajočih strank zavrača način, na katerega se oblast spopada z epidemijo,” je ocenil.

Čakš v tem trenutku kot posebej zanimive sicer vidi tri neznanke. Prva je, kako visoko lahko poseže projekt Povežimo Slovenijo, ki je zelo široko zastavljen, kar ima svoje prednosti, pa tudi slabosti. Ob tem po po Čakševem mnenju zanimivo opazovati, kako se bodo različni močni akterji znotraj tega podrejali skupnemu interesu. Druga zanimiva neznanka je Moja Dežela Aleksandre Pivec, ki ji zadnje javnomnenjske ankete kažejo spodoben volilni potencial, čeprav je čisto izven medijskega radarja. “In tretja neznanka je napovedujoča se stranka levo od sredine; predvsem kaj lahko doseže že peti tovrsten projekt, ki kot nekakšen feniks iz pepela vedno znova vznikne pred volitvami, kako ga bodo sprejeli mediji, koliko so volivci te formule že naveličani, predvsem pa kako spretno se bo znal na političnem parketu obrniti njegov novi prvi obraz,” je naštel.

Medtem Pengov opozarja, da je že teden dni v politiki dolga doba in izid niti pod razno ni vnaprej jasen. “Gotovo pa imajo prednost finančno in kadrovsko močnejše stranke. Med manjšimi strankami in gibanji bodo v prednosti tista, ki so bila vključena v julijski referendum o vodi, saj so njihove izkušnje in pristopi še sveži in relevantni,” je ocenil.

Hkrati pa Bitenc navaja, da kljub napovedim predsednika republike Boruta Pahorja, da bodo volitve 24. aprila, datum formalno še ni razpisan, zato v primeru, “da bi bil na vidiku kakšen politični ali gospodarski pretres ali – bognedaj – peti val epidemije” ne izključuje možnosti premika volitev bolj proti koncu ustavnega roka.