Evropski poslanci v pričakovanju drugega govora von der Leynove o stanju v EU

Evropski parlament se bo prihodnji teden sestal na plenarnem zasedanju v Strasbourgu, na katerem bo med drugim odločal o načrtih glede zdravstvene unije in Afganistanu. Glavni dogodek bo sredin govor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o stanju v uniji.

Septembrsko plenarno zasedanje Evropskega parlamenta je tradicionalno v znamenju govora predsednice oziroma predsednika Evropske komisije o stanju v uniji, uvedenega z lizbonsko pogodbo leta 2009. V njem običajno povzamejo dosežke preteklega leta in predstavijo prednostne naloge za prihajajoče leto.

Von der Leynova bo evroposlance nagovorila v sredo. To bo njen drugi govor o stanju v uniji od nastopa položaja novembra 2019.

Po napovedih komisije naj bi von der Leynova glavne poudarke namenila izhodu iz zdravstvene krize, okrevanju evropskega gospodarstva s poudarkom na instrumentu za okrevanje NextGenerationEU, pa tudi zeleni, digitalni in socialno pravični Evropi ter vlogi EU v svetu. V veliki meri gre za teme, ki so skladne s šestimi prednostnimi nalogami te komisije.

Pričakovati je, da bo von der Leynova med dosežki preteklega leta izpostavila ukrepanje v pandemiji, predvsem kampanjo cepljenja in uvedbo digitalnega covidnega potrdila. Spodbudni so tudi podatki o okrevanju evropskega gospodarstva, več članic pa je na podlagi nacionalnih načrtov za okrevanje že prejelo prva sredstva v okviru instrumenta za okrevanje in odpornost, ki naj bi olajšala zeleni in digitalni prehod.

Evropski zeleni dogovor ostaja ena prednostnih nalog komisije. Pri njegovem uresničevanju bo ključen zakonodajni sveženj Pripravljeni na 55, predstavljen v juliju, ki velja za pomemben korak na poti do cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050.

V luči razvoja dogodkov v Afganistanu, ki so EU postavili pred nove migracijske, varnostne in humanitarne izzive, bi lahko von der Leynova del govora namenila spremenjenim geopolitičnim razmeram in strateški avtonomiji EU. Spoštovanje vladavine prava in svoboda medijev, zlasti v nekaterih članicah, sta bila v preteklem letu pogosto pod vprašajem, Evropska komisija pa pozvana k ukrepanju, zato je pričakovati, da bo predsednica naslovila tudi to vprašanje.

V govoru bo najverjetneje naznanila pomembnejše zakonodajne predloge, ki jih bo komisija predstavila v prihodnjih 12 mesecih. Govoru bo sledila razprava s poslanci, ki bodo vzeli pod drobnogled predvsem sprejete ukrepe za spoprijemanje s pandemijo in za nov gospodarski zagon, boj proti podnebnim spremembam, migracijsko politiko in načrte za prihajajoče leto.

Plenarnega zasedanja se bo udeležil tudi slovenski zunanji minister Anže Logar v vlogi visokega predstavnika, ki v času slovenskega predsedovanja zastopa Svet EU v odnosih z Evropskim parlamentom.

Poslanci bodo sicer na tokratnem zasedanju, ki bo potekalo od ponedeljka do četrtka, obravnavali še vrsto drugih za EU pomembnih tem, med njimi načrte za vzpostavitev evropske zdravstvene unije. Tako bodo v sredo glasovali o predlogih za okrepitev vloge Evropskega centra za preprečevanje in obladovanje bolezni (ECDC) ter za boljše spopadanje s čezmejnimi zdravstvenimi grožnjami.

V torek bodo z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU Josepom Borrellom razpravljali o Afganistanu, o resoluciji pa glasovali v četrtek. Poslanci pozivajo k zaščiti ranljivih, zlasti žensk in otrok, in pomoči tistim, ki želijo zapustiti Afganistan. Pri tem se zastavlja tudi vprašanje sodelovanja z novo vlado v Kabulu pod vodstvom talibanov. V torek bodo razpravljali, v sredo pa tudi glasovali o odnosih med EU in Rusijo ter o novi strategiji EU glede Kitajske.

V ponedeljek je na dnevnem redu glasovanje o resoluciji o pravicah predstavnikov LGBTIQ skupnosti v EU. V njej med drugim pozivajo Svet EU, ki mu trenutno predseduje Slovenija, k nadaljevanju razprave o postopku po 7. členu proti Madžarski in Poljski, vključno s pravicami predstavnikov LGBTIQ, ki se soočajo z diskriminacijo v obeh članicah.

Na tokratnem zasedanju naj bi dokončno potrdili tudi reformo direktive o modri karti EU, ki je namenjena lažjemu zaposlovanju visoko usposobljenih delavcev iz tretjih držav, in glasovali o evropskem skladu za pomoč državam članicam pri spopadanju z gospodarskimi in socialnimi posledicami brexita.