Pravni red Slovenije: V uporabi skoraj 700 zakonov in 14 ustavnih zakonov ter 20.800 podzakonskih predpisov
Slovenija je v treh desetletjih samostojnosti gradila tudi svoj pravni red. Kot so za STA pojasnili v službi vlade za zakonodajo, se po podatkih z 8. junija v Sloveniji uporablja 694 zakonov, 1203 zakonov o ratifikaciji in 14 ustavnih zakonov. Po podatkih portala Tax-Fin-Lex pa je v veljavi tudi okoli 20.800 različnih podzakonskih predpisov.
Med drugim je po podatkih Pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije (PISRS), ki ga upravlja in koordinira služba vlade za zakonodajo, v uporabi 2139 uredb ter 2524 pravilnikov.
Najstarejša zakona, ki se v Sloveniji uporabljata, sta zakon o menici in zakon o čeku iz leta 1946. Njuna nadaljnja uporaba temelji na ustavnem zakonu za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Ta je namreč v 4. členu določil, da se do izdaje ustreznih predpisov smiselno uporabljajo takratni veljavni zvezni predpisi, če ne nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije in če z ustavnim zakonom ni bilo določeno drugače.
Med prvimi zakoni, ki so bili 25. junija 1991 objavljeni v uradnem listu št. 1, po navedbah službe vlade za zakonodajo še danes velja zakon o državljanstvu Republike Slovenije, vsi ostali so že prenehali veljati oz. so bili nadomeščeni z novimi zakoni.
Največ novih zakonov je bilo sprejetih v letu 1994, najmanj v letih 2012, 2014 in 2019. Če pa ob novih zakonih upoštevamo še novele zakonov, je leto 2006 tisto, v katerem je bilo sprejetih oz. objavljenih največ zakonov, najmanj jih je bilo v letih 1992 in 2018. V omenjenih podatkih niso zajeti zakoni o ratifikaciji, pri katerih posebej izstopa leto 2000, ko jih je bilo sprejetih kar 115.
Med trenutno veljavnimi zakoni sta najobsežnejša obligacijski zakonik s 1062 členi in pomorski zakonik z 999 členi. Kot so za STA pojasnili na portalu Tax-Fin-Lex, je bilo sprejetih tudi kar nekaj zakonov, ki posegajo oz. vplivajo na druge zakone. Takšnih, ki so posegali v več kot pet drugih zakonov, je bilo nekaj čez sto; nekateri so se vmes že razveljavili. Med t. i. omnibus zakoni pa je bil zakon za uravnoteženje javnih financ iz leta 2012 tisti, ki je posegel v največ drugih zakonov, so navedli.
Enoznačni odgovor, katero področje je najbolj normirano, je težko podati, saj, kot pojasnjujejo v vladni službi za zakonodajo, o normiranosti posameznega področja ne moremo sklepati zgolj na podlagi števila zakonov. Treba je upoštevati tudi zakonodajo EU, zlasti uredbe EU, ki se v državah članicah uporabljajo neposredno, pa tudi dejstvo, da je področje lahko pravno ustrezno urejeno tudi s podzakonskimi predpisi in s splošnimi akti nosilcev javnih pooblastil.
Po t. i. tematskem kazalu, ki so ga na portalu PISRS vzpostavili za potrebe prikazovanja zakonodaje, največ zakonov beležijo v sklopu gospodarskih (promet, kmetijstvo) in negospodarskih dejavnosti (delovno in družinsko pravo ter socialna varnost) ter gospodarske ureditve in javnih financ. Podobno na portalu Tax-Fin-Lex ugotavljajo, da so področja, ki so urejena z veliko predpisi, javne finance, delovnopravna ureditev in zdravstveni sistem.
Med trenutno veljavnimi zakoni, pri katerih je bilo sprejetih največ sprememb in dopolnitev (novel), ki se označujejo tako, da se kratici veljavnega zakona na koncu doda zaporedna velika tiskana črka, sta zakon o sistemu plač v javnem sektorju in zakon o dohodnini s po 21 novelami.
Med zakone, v katere se je s sprejetjem novel največkrat poseglo, sodijo tudi zakon o lokalni samoupravi, zakon o davku od dohodkov pravnih oseb ter zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Ob tem pa je treba upoštevati, da se zakon lahko spremeni še na druge načine, ne le s spremembami in dopolnitvami zakona, ampak je mogoče vanj npr. poseči tudi z drugim zakonom ali odločbo ustavnega sodišča. Če gre za obsežnejše spremembe, pa se lahko sprejme tudi nov zakon. Tako je bil recimo leta 2012 sprejet nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je bil doslej z novelami spremenjen in dopolnjen devetkrat, prejšnji pa še nekajkrat.