Super dan za Maribor: V IZUM-u zagnali superračunalnik Vega, SVRK pa odobril še dodatna milijonska sredstva za mariborske projekte

Superračunalnik Vega, ki so ga danes uradno zagnali v Mariboru, po besedah prorektorja mariborske univerze Zorana Rena uvršča Slovenijo med svetovne velesile po računalniški moči ter tako omogoča slovenskim in evropskim znanstvenikom izjemna odkritja. Premier Janez Janša je izpostavil prispevek takšnih sistemov pri iskanju cepiv zoper covid-19.

Trenutno najzmogljivejši superračunalnik v Sloveniji je bil vzpostavljen v okviru projekta nadgradnje nacionalnih raziskovalnih infrastruktur (HPC RIVR) in skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo EuroHPC. Nameščen je v prostorih Instituta informacijskih znanosti Maribor (Izum).

Po besedah direktorja Izuma Aleša Bošnjaka gre za enega najmočnejših superračunalnikov v Evropi in svetu. “Trenutno je na svetu samo 13 držav, ki imajo močnejše superračunalnike,” je dejal.

Vega ima zmogljivost 6,9 petaflopov, kar je približno toliko, kot če bi okoli 50.000 osebnih računalnikov hkrati vzporedno računalo isto računsko operacijo. “Naša superračunalniška moč je takoj za močjo Združenega kraljestva in pred Rusijo,” je izpostavil prorektor za znanstveno-raziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru Ren.

Prvi zagnani superračunalnik v okviru podjetja EuroHPC je po besedah izvršne podpredsednice Evropske komisije, odgovorne za digitalni prehod, Margrethe Vestager odličen primer sodelovanja na različnih ravneh. “Superračunalništvo bo evropskim malim in srednjim podjetjem omogočilo vstop v visokotehnološko gospodarstvo prihodnosti. Še pomembneje pa je, da lahko evropsko superračunalništvo s podporo umetni inteligenci pospeši identifikacijo molekul za nova zdravila in olajša sledenje okužbam s covidom-19 ter tako prispeva k reševanju življenj,” je dejala v nagovoru prek video povezave na današnji slovesnosti, ki je bila zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa dostopna javnosti le prek spleta.

Pomen takšnih sistemov za soočanje s sodobnimi izzivi, vključno s covidom-19, je izpostavil tudi predsednik vlade Janša, ki je tudi zagnal superračunalnik s simboličnim pritiskom na rdeči gumb. “Vega bo omogočil znanstvenikom odkrivanje novih materialov in komponent, pomagal jim bo modelirati globalne fenomene, odkriti nova zdravila in medicinske terapije v borbi proti raku ali drugim trdovratnim boleznim. Prav tako bo Vega v pomoč podjetjem, predvsem tistim, ki razvijajo najnaprednejše produkte, na primer v farmaciji, avtomobilski industriji ali energetiki. S temi in podobnimi koraki Evropska unija odločno stopa tudi na pot strateške avtonomnosti,” je dejal.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je poudarila, da se vrhunska znanost, tehnologija in napredna industrija lahko razvijajo le na podlagi vrhunskega znanja in infrastrukture. “Pobude, kot je EuroHPC, omogočajo in vzpodbujajo skupno načrtovanje in investicije v evropskem raziskovalnem prostoru ter ga s tem še dodatno krepijo in povezujejo,” je dejala.

Projekt, vreden 17,2 milijona evrov, sofinancirata EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, preostali del pa prispeva skupno podjetje EuroHPC. Poleg Vege v Sloveniji gradijo superračunalnike EuroHPC še v Bolgariji, Italiji, Luksemburgu ter na Češkem, Portugalskem in Finskem.

Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je danes sporočila, da je odobrila evropska sredstva za projekt izgradnje brvi čez Dravo na mariborskem Lentu. Za nekaj manj kot 4,5 milijona evrov vreden projekt, ki ga bo izvajala Mestna občina Maribor, bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 2,6 milijona evrov, iz državnega proračuna pa se bo zagotovilo še dodatnih 650.000 evrov.

Natančneje: Prispevek na programskem območju Vzhodna Slovenija znaša 3.260.511,42 EUR in sicer: – podpora Evropske unije 2.608.409,14 EUR (80 %), predvidoma 2.074.591,50 EUR v letu 2021 ter 533.817,64 EUR v letu 2022 in – nacionalni javni prispevek iz državnega proračuna 652.102,28 EUR (20 %), predvidoma 518.647,87 EUR v letu 2021 ter 133.454,41 EUR v letu 2022.

Mestna občina Maribor bo v okviru projekta zgradila novo brv, ki bo povezovala levi in desni breg Drave pri Starem mostu.

Občina je že izvedla pripravljalna dela, med drugim arheološke raziskave v Dravi in na Lentu, kjer so še ostanki opornika prvotnega mostu čez Dravo. V teku je že tudi javno naročilo za izbiro izvajalca gradnje.

Projekt gradnje dodatnega mostu za pešce in kolesarje na mestu pod Starim mostom, kjer je nekoč stal stari leseni most, je bil na mizi že pred desetimi leti, ko je mesto pripravljajo številne infrastrukturne projekte za Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2012. Tako kot večina teh projektov je tudi ta ostal neuresničen, saj občina ni uspela zagotoviti denarja zanj.

Prejšnji župan Andrej Fištravec je projekt tudi uradno ustavil, Arsenovičeva ekipa pa ga je znova vzela iz predala. Območje ob Dravi želi namreč celovito urediti, sem pa sodi poleg nove brvi med drugim še obnova Lenta med Studenško brvjo in Vodnim stolpom.

Pri zasnovi nove brvi se naslanjajo na zmagovalno natečajno rešitev iz leta 2010, ki so jo izdelali arhitekti Burgos & Garrido Arquitectos iz Madrida. Kot izhaja iz objavljenega javnega naročila, bo imel novi most razpon okoli 133 metrov in širino nekaj več kot pet metrov. Nosilna jeklena konstrukcija bo obložena z lesenim opažem z vgrajeno razsvetljavo, na obeh nabrežjih pa bo ob zaključku mostu urejena ploščad.