Odbor za notranje zadeve bo po prekinjeni četrtkovi seji danes nadaljeval z obravnavo novele zakona o tujcih

Odbor DZ za notranje zadeve v četrtek še ni dokončal razprave o noveli zakona o tujcih in jo bo nadaljeval danes. Sodeč po razpravi je pričakovati, da bo v predlogu ostal pojem kompleksne krize, med katero bi začasno omejili dostop do mednarodne zaščite, hkrati pa bodo pristojnost za razglasitev tega instituta z vlade prenesli na državni zbor.

.@BrankoGrims1: V mnogih državah 🇪🇺 so spremembe zakonodaje, ki se dotikajo migracij, azila in tujcev sprejeli že pred leti. Pri tem je treba povedati, da imajo v mnogih državah ostrejše določbe, kot jih predvideva predlog zakona, ki ga danes sprejemamo. #OdboriDZ pic.twitter.com/qUIulfGOOP

— SDS (@strankaSDS) March 11, 2021

Predlagana novela uvaja institut kompleksne krize, z njeno razglasitvijo pa bi v primeru spremenjenih razmer na področju migracij lahko začasno suspendirali izvajanje zakona o mednarodni zaščiti in tako omejili dostop do azila. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je na četrtkovi seji odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo poudaril, da takšen predlog ni v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča, ki je pred dvema letoma ugotovilo neustavnost določb 10.b člena zakona o tujcih. Kot je dejal, je ustavno sodišče tedaj razveljavilo možnost zavračanja tujcev brez individualne obravnave, tokratni predlog pa določa drugačen postopek.

Tako bi po predlogu policisti namero tujca za vložitev prošnje za mednarodno zaščito zavrgli, razen če ne bi med preverjanjem zaznali sistemskih pomanjkljivosti, ki bi lahko povzročile nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v državi, v katero vračajo tujca. Individualno bi med drugim upoštevali tudi zdravstveno stanje tujca, je pojasnil Hojs.

Kljub tem zagotovilom ima parlamentarna zakonodajno-pravna služba (ZPS) k predlogu številne pripombe. Med drugim so opozorili, da v predlogu ni jasnih kriterijev, kakšne naj bi bile spremenjene migracijske razmere in kako bi bila izkazana ogroženost države za razglasitev kompleksne krize. V zakonodajno-pravni službi še posebej opozarjajo na absolutnost načela nevračanja, ki ima podlago v določbi ustave o prepovedi mučenja in posamezniku zagotavlja pravico do poštenega in učinkovitega postopka ter natančno in individualno presojo. Po besedah predstavnice ZPS je treba preveriti, ali je tem zahtevam zadoščeno.

Prav tako ni jasno, kako bi policija opravila zahtevno presojo vseh okoliščin, zato v ZPS pogrešajo varovalke, ki bi onemogočale arbitrarno odločanje. Opozorili so še na morebitno ustavno spornost določbe o pravnem varstvu, saj pritožba na sklep o zavrženju prošnje za azil ne bi zadržala njegovega izvajanja.

Med pripombami, ki jih je dala ZPS, so se na vladi odločili, da bodo upoštevali pomisleke glede predloga, po katerem bi kompleksno krizo razglasila vlada na predlog notranjega ministrstva. Ker gre za začasno suspendiranje zakona o mednarodni zaščiti, je prav, da o tem odloči DZ, je dejal Hojs. Koalicijske stranke so tako vložile dopolnilo s takšno vsebino, dodatno pa je vloženo še dopolnilo SMC, po katerem bi kompleksno krizo DZ razglasil z večino glasov vseh poslancev.

Po drugi strani želijo v Levici iz predloga povsem črtati institut kompleksne krize, saj menijo, tako kot predstavniki nevladnih organizacij, ki so sodelovali na četrtkovi seji, da je neustaven in v nasprotju z mednarodno konvencijo o pravicah beguncev.

Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec je opozoril, da je načelo nevračanja zagotovljeno v ustavi, z institutom kompleksne krize pa da želi vlada legalizirati obstoječe prakse pri vračanju tujcev. Minister Hojs je ob tem očitke o nezakonitem vračanju na Hrvaško znova zavrnil.

Tudi Bojana Muršič iz SD je opozorila, da je načelo nevračanja absolutna pravica, ki se je ne sme odvzeti niti v primeru izrednih razmer. Prav tako je v neskladju z mednarodnim pravom določba o pravnem varstvu, ki je po njenih besedah “prazna pravica”.

Pojem kompleksne krize je izjemno sporen tudi za poslance LMŠ. Nik Prebil je vladi očital, da želi pod krinko implementacije evropske direktive narediti obvod ustave in v celoti omejiti pravice tujcev v Sloveniji.

Podporo predlogu pa so izrazili v SDS in NSi. Kot je pojasnil poslanec NSi Andrej Černigoj, predlog podpirajo, saj po rigoroznosti ne odstopa bistveno od ureditve v drugih državah. Dodal je, da so vsi predlagani ukrepi še vedno eni blažjih v EU. Tudi predsednik odbora Branko Grims iz SDS ocenjuje, da v EU skoraj ni države, ki ne bi uvedla takšnih sprememb. Sam bi si sicer želel bolj restriktivne določbe, kot jih skupaj z dopolnili prinaša aktualni predlog zakona o tujcih, a gre po njegovih besedah za rezultat usklajevanja znotraj koalicije. Kljub temu pa se mu zdi predlog “velikanski korak naprej”.

Minister Hojs pa je dodal, da je predlog, ki ga imajo na mizi, največji možen kompromis znotraj koalicije, o katerem so se dolgo usklajevali s SMC. Poslanci te stranke se sicer na četrtkovi seji niso oglasili.

Veliko razprave je bilo na seji namenjene tudi določbam glede združevanja družin tujcev. Predlog namreč podaljšuje obdobje za združitev tujca z družin z enega na dve leti, iz sredstev, ki so potrebna za preživljanje, pa bodo po novem izvzeta povračila stroškov v zvezi z delom. S tem se po mnenju Hojsa in koalicijskih poslancev preprečuje zlorabe, v delu opozicije in nevladnih organizacijah pa vladi očitajo “razbijanje družin”.