21. marec – mednarodni dan gozdov: Obnove gozdov pomembne za trajno blaginjo današnjih in naslednjih generacij

Danes obeležujemo mednarodni dan gozdov. Letos poteka pod geslom Obnova in nega gozda: pot do okrevanja in dobrega počutja. V tej luči se omenja prispevek trajnostnega upravljanja in obnove gozdov k ohranitvi biotske raznovrstnosti, boju proti podnebnim spremembam in spodbujanju gospodarstva, pa tudi pomen gozdov za zdravje in dobro počutje ljudi.

Državni statistični urad je ob mednarodnem dnevu zbrali nekaj podatkov, ki so, kot so zapisali, lahko v veliko pomoč pri načrtovanju in odločitvah v zvezi s trajnostnim upravljanjem in obnovo gozdov.

Na gospodarjenje z gozdovi vse bolj vplivajo podnebne spremembe. Naravne ujme so bile v zadnjih letih silovitejše (žledolom in vetrolomi), zato gozdnogojitvena dela v zadnjem času v veliki meri narekujejo posledice teh pojavov. Predlani je bilo v Sloveniji posekane 5,3 milijona kubičnih metrov lesne mase, od tega je delež sanitarne sečnje znašal 53 odstotkov, so navedli.

V obnovo gozdov je bilo predlani vloženih en milijon evrov, za negovalna dela je bilo porabljenih 1,5 milijona evrov, za drevesne sadike za redno obnovo pa je bilo porabljenih 300.000 evrov.

Kazalnik zdravja gozdov je sanitarna sečnja, vzroki zadnjo pa so lahko različni, so dodali statistiki. Predlani je bil največji del sanitarnega poseka (47 odstotkov) opravljen zaradi pomnožitve podlubnikov, najmanjši del (šest odstotkov) pa zaradi drugih sanitarnih vzrokov.

Gozdovi so kot vir lesa za Slovenijo pomemben naravni vir. Pomen rabe lesa narašča, saj je njegova obdelava energetsko nepotratna in prijazna do okolja. Predlani je bilo v Sloveniji proizvedenih 4,7 milijona kubičnih metrov gozdnih lesnih sortimentov, pri tem je bilo 53 odstotkov hlodov za žago in furnir, 25 odstotkov lesa za kurjavo, 21 odstotkov lesa za celulozo, dva odstotka pa je predstavljal drug okrogel industrijski les.

Vrednost celotne gozdarske proizvodnje je leta 2019 znašala 548 milijonov evrov. Gozdarstvo, lesnopredelovalna industrija in papirna industrija so v Sloveniji zaposlovali več kot 21.000 ljudi. Skupaj so te dejavnosti ustvarile 919 milijonov evrov bruto dodane vrednosti, največ gozdarstvo.

Ob mednarodnem dnevu gozdov so na statističnem uradu še izpostavili, da bo trajnostna raba lesa za energijo, gradnjo in druge namene v prihodnje pomembna pri izpolnjevanju več globalnih trajnostnih ciljev. Zato je delež izvoza gozdnih lesnih sortimentov izmed doma proizvedenih sortimentov pomemben kazalnik izgube proizvodnega potenciala. Leta 2019 je Slovenija izvozila 40 odstotkov v tem letu doma proizvedenih gozdnih lesnih sortimentov, 60 odstotkov doma posekane lesne surovine pa je ostalo doma za nadaljnjo potrošnjo.

Doslej je bil delež izvoženih gozdnih lesnih sortimentov največji v letu 2017, in sicer je znašal 66 odstotkov. To je bil čas, ko si je sledilo več zaporednih vremenskih ujm, ki so med drugim povzročile pomnožitev podlubnikov, zaradi česar se je povečala sečnja, posledica tega pa je bila večja količina razpoložljivih proizvedenih sortimentov za prodajo doma in v tujini, so spomnili.

Na kmetijskem ministrstvu so medtem poudarili, da sta obnova in nega gozda temelja trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. V Sloveniji obnova gozdov poteka večinoma po naravni poti, saj velika večina dreves zraste iz semen lokalnih odraslih dreves. Kjer ta način obnove ni mogoč, pa pristojni gozdu pomagajo s sajenjem ustreznih drevesnih vrst.

Obnova gozda pa je le prva faza razvoja novega gozda. V nadaljevanju se temu pridružijo še ukrepi nege gozda, ki obsegajo od nege mladega gozda do redčenja v malo starejših in v odraslih sestojih ter priprave zrelih sestojev na obnovo, pojasnjujejo na ministrstvu.

Zadnja leta obseg obnove gozdov v Sloveniji raste zaradi številnih naravnih ujm in njihovih negativnih posledic za gozdove. Lani je bil obseg obnove gozda s sadnjo sadik gozdnega drevja največji v zadnjih 20 letih. Posajenih je bilo 1.930.000 sadik 30 različnih drevesnih vrst na preko 700 hektarjih gozdnih površin. V prihodnjih letih je treba po mnenju ministrstva izboljšati izvajanje ukrepov nege gozda, saj so lani pristojni izvedli le približno polovico načrtovanega obsega nege.

V Čebelarski zvezi Slovenije ob tem dodajajo, da so gozdovi pomembni tudi za čebele. Zato si želijo, da bi se v prihodnjem obdobju posadilo večji delež medovitih drevesnih vrst, kot so smreka, jelka, pravi kostanj, divja češnja, javor in lipa.

Skrb za gozdove je po prepričanju kmetijskega ministrstva ključnega pomena tudi za človekovo dobro počutje in zdravje, kar se je še posebej izkazalo v času omejitev, ki jih je prinesla epidemija covida-19. Poleg tega, da čistijo zrak in pitno vodo, preprečujejo plazove, zagotavljajo življenjski prostor, vir preživetja, in opravljajo druge funkcije, postajajo gozdovi za ljudi vedno pomembnejši tudi kot prostor rekreacije, sprostitve, regeneracije in druženja.

Dejavnosti, ki bodo ob letošnjem mednarodnem dnevu gozdov potekale pod okriljem Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo, bodo medtem poudarjale prispevek obnove gozdov k trajni blaginji današnjih in naslednjih generacij. “S trajnostnim upravljanjem in obnovo gozdov lahko pomagamo ohraniti biotsko raznovrstnost planeta in se borimo proti podnebnim spremembam, hkrati pa spodbujamo gospodarsko dejavnost, ki ustvarja delovna mesta in izboljšuje življenje,” so ob tem zapisali na statističnem uradu.