Predlog sprememb volilne zakonodaje z ukinitvijo okrajev skozi matični odbor DZ
Odbor DZ za notranje zadeve je podprl opozicijski predlog sprememb volilne zakonodaje za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu. Ali bo novela zakona o volitvah v DZ tudi na plenarnem zasedanju dobila potrebno dvotretjinsko večino poslanskih glasov, pa bo jasno prihodnji petek.
Novelo zakona o volitvah v DZ, s katero je skupina opozicijskih poslancev za uresničitev ustavne odločbe znova predlagala uvedbo neobveznega relativnega prednostnega glasu in ukinitev volilnih okrajev, je na seji matičnega odbora podprlo 13 poslancev, kar je ravno potrebna dvotretjinska večina poslanskih glasov. Šest članov odbora pa je glasovalo proti.
Ni pa še znano, ali lahko predlog, ki ga bo DZ obravnaval na izredni seji prihodnji petek, tokrat računa na potrebno dvotretjinsko večino vseh poslanskih glasov. Danes so spremembe volilne zakonodaje podprli predstavniki predlagateljev, poslancev SAB, LMŠ, Levice in SD, poleg njih pa še poslanci koalicijskih SMC in NSi. A tudi vsi poslanci strank, ki so predlog vložile, takšnih sprememb ne podpirajo. V SD sta takšna poslanca dva, eden izmed njiju je član odbora Predrag Baković, ki pa je sejo zapustil in je glasovanje v imenu poslanske skupine prepustil vodji poslancev SD Matjažu Hanu.
Predstavniki drugih poslanskih skupin se danes v razpravi niso oglašali, je pa znano, da predlogu nasprotujejo v SDS in DeSUS, kjer se zavzemajo za drugo pot do implementacije ustavne odločbe, in sicer za spremembe meja volilnih okrajev.
Takšno možnost kot ustreznejšo za implementacijo ustavne odločbe, ki mora biti uresničena do 21. decembra, vidi tudi vlada.
Kot je sicer danes pojasnil minister za javno upravo Boštjan Koritnik, bi bilo za spremembe volilne zakonodaje treba doseči čim širše politično soglasje, poleg tega pa bi bil predlog ukinitve okrajev lahko ustavno sporen. V posamezni volilni enoti namreč omogoča kandidiranje le polnim listam, torej tistim, ki imajo po 11 kandidatov.
Na to je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba, ki meni, da takšna določba prekomerno posega v aktivno in pasivno volilno pravico. S tem je po njihovem mnenju povezan tudi predviden prag za upoštevanje prednostnih glasov, saj bi ob morebitnem odstopu od načela polne liste, morali znova preveriti tudi izračun praga.
Na podlagi mnenja zakonodajno-pravne službe so predlagatelji pripravili nekaj dopolnil, ki po besedah Maše Kociper (SAB) odgovarjajo na omenjene pomisleke, tudi glede polnih list in praga za upoštevanje prednostnih glasov. Čeprav je člane odbora pozvala, naj dopolnila podprejo, da bodo členi ostali odprti in jih bo mogoče na plenarni seji še popraviti, pa dopolnili, povezani s to problematiko, nista dobili zadostne podpore. Proti so glasovali v NSi, kjer po besedah Blaža Pavlina opozarjajo, da bi bile zaradi visokega praga možnosti kandidatov manjših strank za izvolitev premajhne.
Na seji odbora je bilo torej slišati predvsem razpravo v podporo predlaganim spremembam. Kociprova je v imenu predlagateljev izrazila mnenje, da zgolj s spremembo okrajev ne bodo zadostili ustavni odločbi, saj volivci te spremembe sploh ne bodo občutili, poleg tega pa bodo popravljeni okraji “po okusu največje stranke”, torej SDS. Zgolj ukinitev okrajev in uvedba prednostnega glasu bo volivcem omogočila močnejši glas in povečalo volilno udeležbo, je prepričana.
Tudi poslanec LMŠ Rudi Medved meni, da sedanji sistem strankam omogoča preračunljivost in volivcem ne daje možnosti izbire znotraj posamezne liste. Da ljudje želijo uporabljati prednostni glas, po njegovih besedah kažejo tudi volitve v Evropski parlament, saj bo bili na zadnjih prav vsi evropski poslanci izvoljeni na ta način.
Da spremembe okrajev ne bo zadostile zahtevam ustavnega sodišča, je prepričan tudi poslanec Levice Matej T. Vatovec. Ključna težava je namreč nesorazmernost okrajev: “Če upoštevate velikost, začne izgubljati geografske značilnosti”. Opozoril je še, da se rok, ki ga je postavilo ustavno sodišče, “bliskovito bliža”, zato je treba zagotoviti, da bodo naslednje volitve povsem legitimne.
Predlog podpirajo tudi v SMC, kjer so prepričani, da je “najbližje temu, kar zahteva ustavno sodišče”, je dejala Janja Sluga. Predlog za preoblikovanje okrajev pa po njenih besedah ne bo nikoli končan, saj bodo nanj vedno kakšne pripombe, “saj bo vsak gledal na svoj okraj”. Opozicijski predlog pa je po njenem mnenju bolj pravičen in ustreznejši.
Omenjene spremembe uživajo tudi podporo poslancev NSi, ki so se sicer zavzemali za uvedbo absolutnega prednostnega glasu in domicila, torej da bi kandidati lahko kandidirali samo na območju svojega prebivališča. Blaž Pavlin je ob tem izrazil obžalovanje, da predlagatelji niso uspeli zbrati 60 podpisov za vložitev predloga.
Edini med poslanci, ki je danes izrazil nasprotovanje predlogu, je bil poslanec SD Baković. Prepričan je namreč, da še poglablja centralizacijo in da kandidati, ki prihajajo iz manjših krajev in niso prepoznavni, ne bodo imeli možnosti za izvolitev.