V Sloveniji je bila lani količina energije, namenjene končni rabi, za dva odstotka manjša kot predlani. Za končno rabo v gospodinjstvih je bilo namenjenih 21 odstotkov energije. Z domačimi viri energije je Slovenija zadovoljila 51 odstotkov potreb po energiji, je ugotovil statistični urad.
Domača proizvodnja energije v Sloveniji je lani znašala 148.000 tera joulov (TJ). Največji delež je predstavljala jedrska energija s skoraj 43 odstotkov, sledili so obnovljivi viri energije s skoraj 32 odstotkov in energija iz premoga s 25 odstotkov.
V strukturi oskrbe z energijo so lani prevladovali naftni proizvodi, katerih delež je znašal 33 odstotkov. Delež jedrske energije je znašal 22 odstotkov, delež energije iz obnovljivih virov 18 odstotkov, delež premoga 16 odstotkov in delež zemeljskega plina 11 odstotkov.
Količina energije, namenjene končni rabi, je v letu 2019 znašala skoraj 208.000 TJ. Največji, 39-odstotni delež je predstavljala raba v prometu. Drugi največji porabnik je bila predelovalna industrija z gradbeništvom s 30 odstotkov, sledila so gospodinjstva in ostala raba s kmetijstvom z 10 odstotkov.
Lani je količina energije, namenjene končni rabi v gospodinjstvih, znašala več kot 44.000 TJ. Največji, 62-odstotni delež je predstavljala raba energije za ogrevanje prostorov, sledila je raba energije za ogrevanje sanitarne vode, raba električne energije za razsvetljavo in električne naprave. Delež energije, namenjen za kuhanje, je znašal štiri odstotke, za hlajenje prostorov pa odstotek.
V strukturi rabe energentov v gospodinjstvih so prevladovala lesna goriva s skoraj 39 odstotkov, sledila je električna energija, zemeljski plin, ekstra lahko kurilno olje, daljinska toplota, toplota iz okolice, utekočinjen naftni plin in sončna energija.