Ob naraščanju števila okuženih z novim koronavirusom zdravstveni sistem vse bolj obremenjen, v UKC Maribor na meji zmogljivosti

V Sloveniji je trenutno več kot 1300 ljudi, okuženih z novim koronavirusom. Narašča tudi število bolnikov s covidom-19, ki se zdravijo v bolnišnicah. V ponedeljek jih je bilo v bolnišničnem zdravljenju 71, med njimi 13 na oddelkih za intenzivno terapijo. Sredi oktobra bi lahko bilo po nekaterih napovedih hospitaliziranih že od 250 do 270 bolnikov.

Premium prehransko dopolnilo CELL Protector

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor so obstoječe zmogljivosti za sprejem bolnikov z novim koronavirusom že zapolnjene, tako bolnike usmerjajo v druge covid bolnišnice. Vedno večji pritiski pa so tudi na tamkajšnji urgentni center. “Urgenca je bila že prej kronično kadrovsko podhranjena, zdaj poka po šivih,” je opozoril zdravnik specialist urgentnega centra Gregor Prosen.

V UKC Ljubljana bodo na infekcijski kliniki zdravili le bolnike s covidom-19. Povečanemu številu okužb se prilagajajo tudi v zdravstvenih domovih. Z njihovimi direktorji so se danes sestali predstavniki ministrstva za zdravje. Navodila za delo, ki so jim jih predstavili, pa po besedah svetovalke ministrstva Simone Repar Bornšek niso bistveno drugačna od tistih v času epidemije covida-19.

Odvzem brisov pri osebah s sumom na okužbo z novim koronavirusom bo odslej lahko opravljal vsak izvajalec zdravstvenih storitev, tudi koncesionar. Ob tem si na ministrstvu želijo, da bi vsi zdravstveni domovi vstopne točke imeli organizirane na tako imenovani drive in način in da bolniki na bris ne bi čakali več kot 24 ur.

Če bo v neki regiji zelo malo brisov, se bo zdravstveni dom morda odločil, da ne potrebuje vstopne točke. Tam, kjer zaradi pomanjkanja kadra in prostora vstopne točke ne morejo organizirati, pa se lahko povežejo z drugimi zdravstvenimi domovi v regiji. Mora pa biti po besedah Repar Bornškove v državi zagotovljenih najmanj 32 vstopnih točk.

Razmišljajo tudi o mobilnih ekipah, ki bi jih vzpostavili prek lokalnih izpostav Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Mobilne ekipe bi bile po besedah Repar Bornškove najbolj uporabne za jemanje večjega števila brisov na terenu, na primer v socialnovarstvenih zavodih.

V tednu od 14. do 20. septembra je bilo sicer v Sloveniji opravljenih 18.339 testov na novi koronavirus, po besedah vladnega govorica za covid-19 Jelka Kacina pa jih toliko ali še več lahko pričakujemo tudi ta teden.

Na teh testih so ugotovili 721 pozitivnih primerov, 320 moških, 401 ženska. V domovih starejših so odkrili 49 okužb, od tega 32 med oskrbovanci. Med zdravstvenimi delavci in sodelavci so ugotovili 74 okužb.

Na predlog epidemiologov so odredili 2526 karanten, pri tem pa je v taki karanteni za covidom-19 obolelo 210 ljudi. Po okužbah med regijami izstopa osrednjeslovenska z 249 okužbami, z več kot 100 primerov sledita Podravje s 126 ter Savinjska s 114 primeri.

Tudi v ponedeljek je bilo največ okužb, 24, potrjenih v Ljubljani, sicer pa so bile precej razpršene po državi, skupno so jih zabeležili v 39 občinah. Občinam z najmanj enim primerom okužbe sta se pridružila Komen in Apače. Brez potrjenega primera je tako le še 15 od skupaj 212 slovenskih občin.

V Pivki, kjer se soočajo z večjim številom okužb, se je z gospodarstveniki srečal minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in izrazil prepričanje, da bo gospodarstvo odgovorno pristopilo k trenutnim izzivom in obvladalo krizo. Predsednik uprave Pivke Perutninarstvo Janez Rebec je sicer pojasnil, da imajo trenutno v podjetju 78 okuženih in 115 ljudi v karanteni.

Vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović je ocenila, da je drugi val epidemije novega koronavirusa prišel sorazmerno hitro. Napovedi za naprej, ki jih je predstavila, pa kažejo, da bo sredi oktobra število hospitaliziranih od 250 do 270, morda celo 300 oseb.

“Očitno je bilo za ta zgodnji nastanek drugega vala, ne samo v Sloveniji, tudi v drugih centralnoevropskih državah, pomembno dvoje: na eni strani veliko žarišče na Hrvaškem, od koder so se ti primeri razširili, potem pa seveda širjenje v posameznih državah tudi zaradi povečanega združevanja ljudi po končanih dopustih, odpiranja šol,” je dodala Beovićeva.

Po njenih besedah so trenutne razmere zaskrbljujoče, še posebej zato, ker si še enega premora delovanja ostalega zdravstva, kot se je zgodilo spomladi, ne moremo privoščiti. Poudarila je, da bodo vztrajali na tem, da zdravstvo deluje kar se da normalno, zato pa bo po njenih besedah potrebnega veliko dogovarjanja in sodelovanja v zdravstvenih vrstah.

Da zagotovijo optimalen oziroma nemoten dostop do izbranega osebnega zdravnika, od vseh izvajalcev zdravstvene dejavnosti zahteva tudi upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Izvajalce je pozval, naj se ustrezno organizirajo in odpravijo zaostanke, ki so nastali v času epidemije covida-19.

Ob številnih opozorilih na težave v dostopnosti do zdravniške pomoči pa so se oglasili tudi v Zdravniški zbornici Slovenije in poudarili, da je takoj treba najti rešitev za strokovno in hitro obravnavo vseh tistih nujnih stanj, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje. Zdravstveni sistem je treba prilagoditi razmeram in ne iskati “krivcev” in izgovorov, opozarjajo.

Sicer pa so pristojni danes znova opozorili na pomen ukrepov za preprečevanje širjenja virusa, v prvi vrsti nošenja mask. In prav v tej luči, ker niso nosili mask, so bili kritik deležni udeleženci ponedeljkove dobrodelne prireditve Olimpijskega komiteja Slovenije za pomoč športnikom iz socialno ogroženih okolij, med katerimi je bila tudi ministrica za izobraževanje Simona Kustec. V opozicijski SAB, Levici in LMŠ in tudi šolskem sindikatu Sviz so ocenili, da bi zaradi tega morala odstopiti.

V Sviz so ministrico tudi pozvali, naj z njimi začne pogovore o reševanju problemov v vzgoji in izobraževanju ter pogojih dela zaposlenih v zaostrenih okoliščinah epidemije. Z dodatnimi nalogami, ki jih terjajo prilagoditve, povezane s covidom-19, so namreč preobremenjeni že zdaj, ob predvidljivem večanju števila odrejenih karanten in bolniških odsotnosti pa dodatnih obremenitev dlje časa preprosto ne bodo zmogli, opozarjajo v sindikatu in na ministrico naslavljajo osem konkretnih zahtev, tudi po zagotovitvi dodatnega kadra.