Ob liberalizaciji cen vseh naftnih derivatov pričakovanja večje konkurence med ponudniki, pa tudi napovedi o rasti cen
Vlada je nekaj dni pred iztekom uredbe, s katero je regulirala ceni 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva zunaj avtocest in hitrih cest, ugotovila, da teh cen ni več treba regulirati. Medtem ko trgovci poudarjajo, da bo sprostitev cen, do katere bo prišlo z oktobrom, prinesla več konkurence, nekateri opozarjajo, da bo to vodilo v rast cen.
Vlada se je na sredini seji odločila za liberalizacijo cen vsej naftnih derivatov, potem ko je to za neosvinčen 98-oktanski bencin in kurilno olje storila že spomladi leta 2016, jeseni istega leta pa je sprostila še oblikovanje cen pogonskih goriv ob avtocestah. Je pa vlada ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ob popolni liberalizaciji naložila, da na podlagi kotacij naftnih derivatov na svetovnem trgu spremlja in analizira oblikovanje cen in za 14-dnevno obdobje sporoča podatke ministrstvu za finance.
Vlada bi sicer lahko v utemeljenih primerih uporabila tudi ukrep kontrole cen, kot to predvideva zakon. Ukrep kontrole cen je “izredne narave in naj bi trajal največ eno leto, v utemeljenih primerih pa se lahko ukrep obnovi, vendar morajo hkrati državni organi storiti vse, da se ukrep odpravi”.
Za liberalizacijo se je vlada odločila na podlagi analize stanja na trgu naftnih derivatov. Ob ustreznih ukrepih in aktivnostih za povečanje konkurenčnosti na trgu bi lahko, kot ugotavlja, prišlo do vstopa novih diskontnih ponudnikov goriva, predvsem na parkirnih površinah trgovskih centrov. Prepričani so, da ob vstopu novih ponudnikov zaradi večje konkurence tako ne bi prišlo do dodatnega dviga marž in s tem dviga cen naftnih derivatov.
Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je zadovoljen, da se je vlada za tak korak odločila. Prepričan je, da je zaradi nizkih cen nafte sedaj najugodnejši trenutek za takšno potezo, saj bo imel dvig marž, ki so bile sedaj omejene, majhen vpliv na zvišanje maloprodajnih cen.
Vlada je po njegovih besedah z odpravo regulirane marže odpravila tudi prvo oviro za razvoj konkurence na trgu naftnih derivatov. Med ponudniki bo tako lahko prišlo do večje cenovne tekme, konkuriranja pri kakovosti ter raznih drugih ugodnostih. Regulirane cene so potencialnim interesentom za vstop na slovenski trg doslej prestavljale preveliko regulatorno tveganje. Počivalšek ne pričakuje večje korekcije cen, temveč “začetek nove ere”.
OMV Slovenija in Petrol, vodilna prodajalca naftnih derivatov v Sloveniji, sta pozdravila odločitev vlade. V obeh družbah so poudarili, da gre za normalizacijo razmer, s katero bodo potrošniki dobili večjo možnost izbire. Kakšna bo politika postavljanja cen, pa v družbah ne razkrivajo.
“Obenem sprostitev Sloveniji kot tranzitni državi prinaša možnost agilnejšega odzivanja na cene goriva v sosednjih državah, kar je ključnega pomena tako za dobavitelje goriv in potrošnike kot tudi državo. Sedaj je omogočena možnost diverzifikacije cen goriv po vsej državi in prilagoditev ponudbe goriv vključno z gorivi višje kakovosti, ki bodo lahko na voljo na večjem številu bencinskih servisov,” so izpostavili v OMV.
Odločitev je pozdravila tudi Trgovinska zbornica Slovenije, ki meni, da odločitev prihaja ob pravem času, ko so cene naftnih derivatov na mednarodnih trgih nizke. “Naftne družbe bodo sedaj dobile priložnosti, da se prilagodijo tržnim razmeram in se odzovejo na cene v sosednjih državah,” so še izpostavili v zbornici.
Prevozniki, združeni v sekcijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, pričakujejo, da bo liberalizacija cen pogonskih goriv vodila v nižje cene. V nasprotnem primeru bodo skupaj s sekcijo za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) usklajeno od vlade zahtevali, da poseže v cene, kot ji to omogoča zakon, in prepreči rast. “Pričakujemo, da bodo cene pogonskih goriv sedaj upadle. Nikakor ne bomo pristali na nobeno zvišanje,” je za STA dejal predsednik sekcije za promet pri OZS Peter Pišek.
Kritični pa so v Zvezi potrošnikov Slovenije. Potrošniki si od sprostitve cen naftnih derivatov na vseh bencinskih servisih po njihovi oceni lahko obetajo le višje cene. Težko si namreč predstavljajo, da bi ponudniki znižali ceno, ki je tako obremenjena z različnimi dajatvami. Po njihovem mnenju vlada pri tej odločitvi ni upoštevala posebnosti slovenskega trga naftnih derivatov, na katerem imata dva ponudnika močno prevladujoč tržni delež, na nekaterih, ne samo ruralnih območjih, pa konkurence med ponudniki praktično ni.
Glavni ekonomist pri GZS Bojan Ivanc je medtem prepričan, da je zaradi nizkih cen goriv na regionalnem naftnem trgu in nizkih trošarin ter DDV pravi čas za liberalizacijo cen naftnih derivatov. Pričakuje, da bodo z višanjem marž več novih bencinskih črpalk po državi postavili predvsem diskontni trgovci.
Ekonomist Sašo Polanec z ljubljanske ekonomske fakultete pa meni, da je skrajni čas, da se cene naftnih derivatov v Sloveniji sprostijo. Ker pa bruto marža, ki jo je država določala v regulatornem okviru, ni pokrivala vseh stroškov naftnih distributerjev, pričakuje rast cen goriv.