Teja Grapulin v komentarju Zdravorazumsko se izognimo planu D piše o tem, da si popolnega zaprtja šol ne želijo več ne starši ne gospodarstvo. Če se upoštevajo higienski ukrepi in vzdrževanje razdalje, naj šole ne bi bile nič bolj tvegane za širjenje okužbe kot druga okolja, kjer se zadržuje podobna gostota ljudi.
“Tudi po drugih državah se tako ali drugače pripravljajo na šolsko leto, cilj je začeti na polno, poslati otroke v šole. (…) Če pustimo muke staršev in učiteljev ob strani, je bilo zaprtje šol hud udarec za podjetja – nikakor ne samo slovenska. Šole so se zapirale povsod in tako so mnogi starši ostali doma, nekateri so delali od doma, drugi zaradi narave dela niso mogli, kar je pomenilo uveljavljanje višje sile. Že tako so za organizacijo delovnih procesov v podjetjih precejšnje breme karantene, ki zaposlenega oziroma zaposlene za 14 dni zaprejo za štiri stene domačega doma, vsesplošno zapiranje šol bi pomenilo nov udarec. Takšna negotovost onemogoča načrtovanje dela v podjetjih, izpolnjevanje naročil, ogroža delovna mesta. Si to lahko privoščimo?”