Po spornih rezultatih volitev v Belorusiji se po množičnih protestih obeta nov val stavk

V Belorusiji bodo po koncu tedna, ki so ga zaznamovali množični protesti proti dolgoletnemu voditelju Aleksandru Lukašenku, po napovedih potekale številne stavke, h katerim so pozvali opozicijski voditelji, poroča na svoji spletni strani britanski BBC. Dogajanje v Belorusiji je medtem obsodil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.

Že minuli teden so z delom prekinili zaposleni v številnih državnih podjetjih, ki so tako izrazili svojo solidarnost s protivladnimi protestniki, stavke pa se bodo predvidoma nadaljevale tudi ta teden, poroča BBC.

Množični protivladni protesti sledijo spornim predsedniškim volitvam 9. avgusta, na katerih je znova – vsaj sodeč po uradnih izidih – prepričljivo, s kar 80-odstotno podporo, zmagal Lukašenko in si tako zagotovil že šesti mandat na čelu države. Belorusiji s trdo roko sicer vlada že vse od leta 1994.

Protestniki zahtevajo spremembe in opozarjajo, da so bile volitve lažne. Po njihovem je zmagovalka opozicijska 37-letna Svetlana Tihanovska, ki je medtem zbežala v Litvo. Tihanovska naj bi po uradnih izidih prejela le dobrih deset odstotkov glasov, sama in njeni privrženci pa vztrajajo, da jih je v resnici nekje med 60 in 70 odstotki.

Po navedbah opozicije in neodvisnega beloruskega portala Tut.by so bile nedeljske demonstracije “največje v zgodovini neodvisne Belorusije”. Samo v Minsku naj bi se zbralo okoli 220.000 ljudi, protesti pa so potekali tudi v več drugih beloruskih mestih. Proteste sicer spremljajo poročila o brutalnem nasilju s strani varnostnih sil in množične aretacije. Od volitev naj bi po navedbah BBC aretirali že okoli 6700 ljudi, številni od njih poročajo, da so bili v priporu izpostavljeni mučenju.

Medtem ko se protivladni protesti vrstijo že ves teden, je v nedeljo v Minsku prvič potekalo tudi zborovanje v podporo Lukašenku. Voditelj, ki se očitno ni pripravljen umakniti, je zbrane pozval, naj branijo državo in njeno neodvisnost. Opozicijske voditelje je označil za “podgane”, ki jih je treba zatreti, ter ocenil, da bi Belorusija, če bi pristal na ponovitev volitev, “umrla kot država”.

Po trditvah oblasti se je na omenjenem zborovanju zbralo okoli 65.000 ljudi, po navedbah lokalnih medijev 31.000, po ocenah dopisnika francoske tiskovne agencije AFP pa še manj, kakih 10.000. Številni med njimi naj bi bili sicer državni uslužbenci, ki so jih bolj ali manj prisilili v udeležbo na zborovanju, piše BBC.

Spričo povolilnega dogajanja je v Belorusiji odstopilo že več visokih uradnikov in članov vlade ter šefov policije, obsodbe pa se vrstijo tudi iz tujine z Evropo na čelu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v nedeljo ocenil, da bi morala Evropska unija “nadaljevati z mobilizacijo na strani stotisoče Belorusov, ki mirno protestirajo za spoštovanje svojih pravic, svobodo in suverenost”.

Zunanji ministri EU so se minuli teden dogovorili, da zaradi nasilnega posredovanja proti protestnikom pripravijo nove sankcije proti nekaterim posameznikom v Belorusiji. Sankcije bodo zajele tudi odgovorne za volilne prevare, so sporočili.

Nemški podkancler Olaf Sholz je medtem Lukašenka označil kot “slabega diktatorja”, ki da je “izgubil vso svojo legitimnost”. Protesti v podporo Belorusom so v nedeljo med drugim potekali v Pragi in Varšavi. ZDA so volitve 9. avgusta označile kot “ne svobodne in poštene”.