Diktator Lukašenko kljub naraščanju nezadovoljstva beloruskega naroda vztraja na oblasti in cepeta: “Drugih volitev ne bo, razen če me ubijete!”

Kljub večdnevnim protestom in širjenju stavk z zahtevami po novih predsedniških volitvah dolgoletni beloruski predsednik Aleksander Lukašenko vztraja na oblasti. Zaradi zaostrenih razmer v Belorusiji se bodo v sredo na videokonferenci sestali voditelji Evropske unije.

Privrženci beloruske opozicije – med njimi so tudi številni zaposleni v velikih državnih podjetjih, ki v znak solidarnosti s protestniki stavkajo – oblastem očitajo, da so povsem priredile volilne izide na predsedniških volitvah 9. avgusta in tako 65-letnemu Lukašenku zagotovile že šesti mandat na čelu države.

Po njihovem mnenju je resnična zmagovalka volitev 37-letna politična novinka Svetlana Tihanovska, ki je po uradnih izidih sicer prejela le dobrih deset odstotkov glasov, v resnici pa naj bi jih nekje med 60 in 70 odstotki. Tihanovska je sicer v začetku minulega tedna zbežala v Litvo. Od tam je Lukašenka že večkrat pozvala k odstopu in zahtevala ponovitev volitev, danes pa je prvič tudi nedvoumno sporočila, da je pripravljena do izvedbe novih volitev prevzeti vodenje države. Kot je dejala, je pripravljena “prevzeti odgovornost in v tem obdobju voditi narod”, zato da bi se razmere v državi umirile, da bi izpustili vse politične nasprotnike ter pripravili vse potrebno za izvedbo novih predsedniških volitev.

A Lukašenko, ki Belorusijo s trdo roko vodi že skoraj četrt stoletja in se je na množične proteste odzval s krvavo represijo pripadnikov varnostnih sil, vsaj zaenkrat ni pripravljen popustiti.

Kot je poudaril danes ob obisku obrata proizvajalca tovornjakov MZKT v Minsku, ne bi smel nihče pričakovati, da ga lahko v karkoli prisili. “Govorite o nepoštenih volitvah in želite poštene? Imam odgovor za vas. Imeli smo volitve. In drugih volitev ne bo, razen če me ubijete,” je bil jasen. Pri tem naj bi sicer izrazil pripravljenost na delitev oblasti in dodal, da že pripravljajo ustavne amandmaje, ki bi to omogočili, a ne pod pritiskom in ne preko protestov.

Obrat MZKT je sicer eden tistih, kjer so se delavci danes odločili za stavko, in Lukašenko naj bi s helikopterjem prišel v tovarno na pogovor z njimi. Ob tem so se pred tovarno zbrali protestniki in stavkajoči delavci iz drugih tovarn ter voditelju, medtem ko je skušal nagovoriti delavce, vzklikali “Odidi” in “Ne bomo pozabili, ne bomo odpustili”. Stavki so se med drugim pridružili tudi zaposleni na državni televiziji.

Po navedbah opozicije in neodvisnega beloruskega portala Tut.by so bile sicer nedeljske demonstracije “največje v zgodovini neodvisne Belorusije”. Samo v Minsku naj bi se zbralo okoli 220.000 ljudi, protesti pa so potekali tudi v več drugih beloruskih mestih.

Proteste že več dni spremljajo poročila o brutalnem nasilju varnostnih sil nad protestniki in množične aretacije. Od volitev naj bi po navedbah BBC aretirali že okoli 6700 ljudi, številni od njih poročajo, da so bili v priporu izpostavljeni mučenju. A kot ocenjuje portal Politico, je situacija s tem koncem tedna verjetno prerasla okvire protestov, ki jih je še moč zatreti s silo.

Beloruska vojska je medtem sporočila, da od danes pa do četrtka izvaja obsežne vojaške vaje v bližini meje s članicama zveze Nato Litvo in Poljsko. Oblasti v Litvi so danes potrdile začetek vaj in Belorusiji obenem očitale stopnjevanje napetosti ter ustvarjanje lažnega vtisa, da za protivladnimi protesti stojijo grožnje iz tujine.

Lukašenko je zvezi Nato pred tem očital, da krepi svoje zmogljivosti v Litvi in na Poljskem blizu meje z Belorusijo, kar so v zavezništvu odločno zavrnili. Rusija, najtesnejša zaveznica Belorusije, pa je v nedeljo v uradni izjavi Kremlja zatrdila, da bo, če bo to potrebno, pomagala beloruski vojski, ter opozorila, da je Belorusija tarča “pritiska od zunaj”.

O razmerah v Belorusiji bodo v sredo na izrednem vrhu razpravljali voditelji EU. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je ob objavi sklica vrha danes poudaril, da ima beloruski narod pravico, da se svobodno odloči o svoji prihodnosti in izvoli svojega voditelja, nasilje nad protestniki pa da je nesprejemljivo. Zunanji ministri EU so se minuli teden sicer že dogovorili, da zaradi nasilnega posredovanja proti protestnikom pripravijo nove sankcije proti nekaterim posameznikom v Belorusiji. Sankcije bodo zajele tudi odgovorne za volilne prevare, so napovedali.