Pivčeva zadovoljna z izpogajanimi sredstvi na področju skupne kmetijske politike

Sloveniji je uspelo v pogajanjih o večletnem finančnem okvirju EU na področju skupne kmetijske politike izpogajati več sredstev, kot je predlagala Evropska komisija maja 2018. Slovenija naj bi za to po trenutnih ocenah v obdobju 2021-2027 prejela 1,6 milijarde evrov, s čimer je ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec zadovoljna.

“Na splošno smo lahko z izidom pogajanj zadovoljni. Mislim, da je dogovor dober, ne samo za Slovenijo, temveč za celotno EU,” je dejala. Na področju skupne kmetijske politike je Slovenija namreč uspela zadržati obseg neposrednih plačil nominalno na primerljivi ravni kot v obstoječem obdobju 2014-2020. “Sedaj lahko mirno in nemoteno nadaljujemo s pripravo strateških načrtov, ki se morajo vsaj v osnutku zaključiti do konca leta,” je dejala.

Hkrati je uspela bistveno izboljšati prvotni predlog Evropske komisije glede sredstev za ukrepe razvoja podeželja, ter v zadnjih urah pogajanj pridobiti dodatnih 50 milijonov evrov, s katerimi se bo krepilo programe razvoja podeželja, ki so za Slovenijo po besedah ministrice izjemnega pomena. Pri teh sredstvih se je sicer Sloveniji obetal približno 15-odstotni padec.

“Dogovor med državami članicami EU je gotovo pomemben tudi z vidika večletnih zaostankov na področju investicij, ki jih nakazujejo tudi demografski izzivi v Sloveniji,” je poudarila.

Zadovoljna je, da bosta slovenski kmetijsko-živilski sektor in podeželje imela pogoje za izvajanje ambiciozno zastavljenih ciljev, ki ga že načrtujejo znotraj strateškega načrta, ki ga morajo pripraviti do konca leta. Zagotovljena je tudi trdna podlaga za zagotavljanje stabilnosti sektorja, večanja konkurenčnosti, izjemno potrebne modernizacije in digitalizacije sektorja ter uvajanja inovacij. “Velik poudarek bomo dali vsem aktivnostim, ki so povezane z zagotavljanjem varne hrane,” je poudarila.

Slovenija bo v obdobju 2021-2027 predvidoma imela na voljo za neposredna plačila sredstva v višini 921 milijonov evrov v tekočih cenah. Ovojnica za sektorske programe v vinogradništvu je za nekaj odstotkov nižja kot sedaj, ovojnica za čebelarstvo pa se bo skoraj podvojila. Po izračunih ministrstva lahko računamo na sredstva v višini 33,9 milijonov evrov za vinogradništvo ter in 4,5 milijona evrov za čebelarstvo v naslednjem sedemletnem obdobju.

Na področju razvoja podeželja kompromisni predlog prinaša 795,5 milijonov evrov iz večletnega finančnega okvirja in dodatnih 75 milijonov evrov iz naslova inštrumenta za okrevanje.

V okviru pogajanj je bil dosežen tudi dogovor, da je možno prenašati sredstva iz neposrednih plačil na ukrepe razvoja podeželja in obratno. Iz neposrednih plačil je možno prenesti 25 odstotkov v drugi steber ter dodatnih 15 odstotkov, če se bodo sredstva porabila za ukrepe s področja varovanja okolja in podnebnih sprememb ter dodatna dva odstotka, če sta namenjena za mlade kmete. Prav tako se lahko obratno sredstva prenašajo iz drugega stebra na prvi steber, in sicer do 25 odstotkov.

Ob tem je Pivčeva spomnila, da je Slovenija ves čas trajanja pogajanj opozarjala na pomen razvoja podeželja, na nujnost zagotavljanja sredstev za izvajanje te politike. Slovenija je poudarila tudi dodano vrednost ukrepov razvoja podeželja in s tem povezano vlogo te politike v pogajanjih o prihodnjem večletnem finančnem okvirju, ob hkratnem zavedanju vseh novih izzivov, s katerimi se sooča EU.