Odlagališče nevarnih odpadkov v Metavi še vedno predstavlja zelo pereč problem za okolje in ljudi

(17. julij 2020) Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je ob današnjem obisku Podravja obiskal tudi mariborsko občino, kjer se je z županom Sašo Arsenovičem in njegovimi sodelavci pogovarjal o različnih projektih na področju infrastrukture, ki imajo po besedah župana velik vpliv tako na življenje meščanov kot na okolje. Eden takih je zahodna obvoznica.

Kot je povedal Arsenovič, so govorili tudi o drugih temah, ki zahtevajo sobivanje med človekom in naravo, kakršne so potencialna termična obdelava odpadkov v Mariboru, plovnost reke Drave in urejanje Mariborskega otoka. Po njegovem je bil sestanek zelo koristen in daje veliko upanje v uresničevanje načrtovanih projektov.

“Tako država kot lokalna skupnost smo tisti, ki lahko in moramo v aktualnih negotovih gospodarskih razmerah dati jasen signal, da bo gospodarstvo čim hitreje okrevalo. Žal težav z virusom še ni konec, zato je zaradi negotovosti marsikaj težko načrtovati, mi pa vemo, kaj imamo in kaj zmoremo. Prav zato, ker čutimo potrebo po izvajanju projektov in s tem po zagotavljanju delovnih mest, je želja še večja, kot bi bila brez koronavirusa,” je dodal mariborski župan.

Okoljski minister je kot pomembno temo pogovorov izpostavil gradnjo zahodne obvoznice, ki ni pomembna le za mesto, pač pa tudi za državo in je uvrščena tudi na vladni seznam pomembnih investicij, pri katerih so z zakonom zagotovili, da bodo odpravili ovire in zagotovili učinkovitejše umeščanje v prostor.

“Verjamem, da bo postopek res potekal hitro in bi projekt lahko luč sveta ogledal v doglednem času, čeprav je za zdaj še težko govoriti o letnicah,” je dejal Vizjak in ob tem dodal, da je v Mariboru tudi kar nekaj zanimivih projektov, ki so povezani z Dravo in se tičejo njene plovnosti, kopališča na Mariborskem otoku, gradnja mostu in podobno. Nekaj od teh zadev bi lahko rešili v letu dni, uredbo o plovnosti pa do jeseni, je zagotovil Vizjak.

Nekatere projekte, ki so danes navidez nerešljivi, bi lahko po njegovem reševali tudi skozi nove možnosti financiranja, pri čemer je omenil evropski sklad za obnovo, iz katerega bi lahko črpali sredstva za investicije, ki so povezane z okrevanjem gospodarstva, hkrati pa tudi s pozelenitvijo Slovenije. Dodal je še, da so na sestanku sprejeli kar nekaj zaključkov, si razdelili naloge, zdaj pa jih čaka trdo delo na operativni ravni.

V zvezi z področjem odpadkov je spomnil, da je Maribor eno od petih slovenskih mest, ki so izkazali interes za termično obdelavo odpadkov, s čimer želi država zagotoviti samozadostnost na področju zagotavljanja skrbi za odpadke, ki jih ni mogoče reciklirati. Do konca leta lahko tudi mariborska občina pričakuje odgovor o tem, ali bo prejela koncesijo za izvajanje javne gospodarske službe.

Kot je še pojasnil, so se odločili za regijski pristop, ministrstvo pa bo določilo območja, ki bi lahko pokrila določene zemljepisne celote. Interesentom bodo nato podelili koncesijo za izvajanje javne službe, nikakor pa pri tem ne bo šlo za ustvarjanje dobička z uvažanjem smeti. “Poskrbeli bomo le za tiste odpadke, ki jih povzročimo sami,” je bil jasen minister.

Vizjak si je v Malečniku ogledal obrežje Drave in se seznanil s problematiko poplavljanja reke na tem območju. Prav tako so mu pokazali odlagališče nevarnih odpadkov v Metavi. O slednjem je povedal, da je takih bremen preteklosti v Sloveniji veliko, aktualna vlada pa se je po njegovih besedah zavezala lotiti tudi reševanja tega trdega oreha, saj doslej problematika ni bila urejena sistematično. Problematika tega odlagališča je za okolje in ljudi še vedno pereča, saj naj bi bilo tam zakopanih še vedno veliko nevarnih odpadkov v kovinskih sodih in vrečah. Kaj narediti s temi odpadki, kako poskrbeti za okolje, pa ostaja nerešeno vprašanje že vrsto let.

Odlagališče Metava je nastalo kot končni rezultat mariborske industrije in obratuje od leta 1984, na njem pa so – predvsem v preteklosti, zdaj manj – odlagali nevtralizirane, razstrupljene in dehidrirane gošče, žlindre in drugo v kovinskih sodih ali vrečah, ki so jih odlagali v glino in fenolne peske. Pred leti se je na Metavo odlagalo približno dva tisoč kubičnih metrov odpadkov na leto, potem pa se je zmanjšal obseg okoliške industrije in s tem količina odpadkov.

Minister za okolje Andrej Vizjak: “Ne moremo si zatiskati oči pri takšnih problemih. Izvaja se monitoring s strani Snage. To bi moral biti problem države. Na MOP-u bomo pogledali dejansko stanje in poizkušali najti skupne točke za reševanje te problematike.”

Odlagališče Metava z vsemi svojimi zakonodajnimi obveznostmi rednega vzdrževanja po njenem zaprtju v celoti bremeni podjetje Snaga, ki mu je bila na podlagi upravljavca še odprtega odlagališča izdana odločba o zaprtju. Prav tako je bil na srečanju izpostavljen pomen zaupanja krajanov, da je na odlagališču vse tako, kot mora biti. Predstavnikom občine, krajevne skupnosti Malečnik — Ruperče in direktorju Snage mag. Francu Doverju je zagotovil, da bo preveril ali je reševanje tega bremena državna skrb.

Prav tako je bilo dogovorjeno, da se bodo tako Snaga kot Mestna občina Maribor in Ministrstvo za okolje in prostor po pravni poti in v skupnem sodelovanju potrudili zagotoviti, da se to breme prične reševati tako v prid okolja kot tukaj živečih krajanov.

Snaga d.o.o. sicer upravlja ter skrbi za zaprta odlagališča Metava, Pobrežje in Dogoše. Odlagališče nevarnih odpadkov na Pobrežju se je zaprlo leta 2004, pet let kasneje se je prenehalo uporabljati odlagališče nevarnih odpadkov v Dogošah, leta 2012 se je zaprlo še odlagališče v Metavi.