Slovenski vinarji in vinogradniki zaradi epidemije pred resno preizkušnjo

Vinski sektor je eden tistih, ki ga je pandemija novega koronavirusa najbolj prizadela. Enako velja tudi za slovenske vinarje, saj se je izvoz na vrhuncu praktično ustavil, v celoti pa je zastala tudi prodaja gostinskemu in turističnemu programu. Posledično bo to udarilo tudi vinogradnike, saj vinarji že napovedujejo občutno nižje odkupne cene.

Vsi skupaj zato pričakujejo pomoč države, za kar obstaja več alternativ. Nedavno sprejeta uredba Evropske komisije med drugim državam članicam Evropske unije omogoča izvedbo treh različnih kriznih ukrepov, zeleno trgatev, krizno destilacijo in krizno skladiščenje vina.

Kot so za STA pojasnili na ministrstvu z kmetijstvo, so osnovne usmeritve za izvedbo teh ukrepov že javno dostopne na spletnih straneh prava EU, pred sprejemom na vladi je tudi že predpis, ki ureja ukrep zelene trgatve. Za preostala dva ukrepa je predpis v medresorskem usklajevanju. Za te ukrepe je sicer predvidenih okoli 7,5 milijona evrov.

Ob tem so na ministrstvu dodali, da je poleg dosedanjih protikoronskih ukrepov, med katerimi so bili tudi taki za vinogradnike in vinarje, posebej vinarjem namenjen odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina. Ta uvaja finančno pomoč tistim vinogradnikom in vinarjem, ki se zaradi epidemije soočajo z izgubo dohodka.

Gre za tiste, ki živijo od prodaje vina in se jim je prodaja vina zaradi izrednih ukrepov v tem času ustavila. V ukrep so zajete tudi tiste kmetije, ki grozdje oddajajo zadrugam, saj je pri teh plačilo grozdja neposredno odvisno od prodaje vina. Zahtevki po tem odloku so že bili oddani na agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja, ta pa je začela z izdajo odločb za izplačilo finančne pomoči. V sredo so tako 1922 vinarjem že izplačali 2,9 milijona evrov pomoči.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije po besedah direktorja Branka Ravnika predlagane in tudi vse že izvedene ukrepe podpira, zdaj pa je potrebno poskrbeti še za nakopičene zaloge. Zbornica ima pri zeleni trgatvi pripombo le glede velikosti izhodiščne površine vinograda, ki je zdaj postavljena pri osmih hektarjih, medtem ko sami predlagajo dva.

“O vseh ukrepih se usklajujemo, nekatere naše pripombe upoštevajo, nekaj tudi ne. Trenutno še čakamo na uredbo za krizno destilacijo,” je za STA povedal Ravnik in spomnil, da so sicer lahko vinarji koristili tudi vse ostale protikoronske ukrepe, ki so bili namenjeni celotnemu gospodarstvu.

Vinarska podjetja se te dni sicer že srečujejo s svojimi kooperanti in jih seznanjajo z občutnim znižanjem odkupnih cen ob letošnji trgatvi. Te so v nekaterih primerih lahko celo do desetkrat nižje od običajnih, kar je po Ravnikovih besedah lahko za pridelovalcev katastrofalno. “Če nekdo ponudi pet centov za kilogram grozdja, je to kot norčevanje in na nek način pomeni sporočilo v smislu ne rabim te več,” je dejal prvi mož kmetijske zbornice.

Če je to njihov manever, da bi k ukrepanju prisilili državo, Ravnik poudarja, da ta že dolga leta pozorno pomaga vinskemu sektorju in ta ni nekaj, kar bi zanemarjala. Vendar je po njegovem tudi na tem področju težava v razdrobljenosti, kar je problematika tudi ostalih kmetijskih panog, pa tudi v tem, da Slovenija kot vinska destinacija ni enako prepoznavna kot nekatere druge države, predvsem Italija, Francija ali Španija.

“Res pa je, da je to eden redkih sektorjev, ki se je v času pandemije praktično v celoti ustavil, a to velja tudi za ostale vinske države,” je še dodal Ravnik.

Da je aktualna kriza zgolj razgalila siceršnje stanje na slovenskem vinskem trgu, pa je prepričan Dušan Brejc, direktor Vinske družbe Slovenije, ki povezuje največja slovenska vinarska podjetja. V prvih dneh epidemije je poraba vina celo nekoliko narasla, saj si je marsikdo delal zalogo, potem pa se je to umirilo in povsem zastalo.

“Na vinarje zaloge vina precej pritiskajo, saj je še kakšnih sto dni do naslednje trgatve, zato je letos gotovo zelo posebno leto, saj težav ni prineslo slabo vino, pač pa slabe okoliščine. Bojimo se, da bi se lahko trg cenovno rušil, kar bo prizadelo tako velike kot male, saj smo si zelo dolgo prizadevali vinu dati primerno ceno. Zdaj lahko razmere v enem letu zrušijo ves dolgoleten trud,” je za STA dejal Brejc.

Slovenski vinarji so v času epidemije največji padec po njegovem zabeležili na področju prodaje za potrebe gostinstva in turizma, tudi več kot 80-odstoten. Počasi se bodo razmere začele umirjati, a bi lahko podjetja na letni ravni utrpela vsaj za petino nižjo prodajo, v gostinskem sektorju pa po črnem scenariju celo za polovico. Težave bi se lahko nadaljevale še v naslednjem letu, tudi če ne pride do drugega vala epidemije.

“Kriza je sicer udarila celoten mednarodni vinski trg, a si največji igralci lahko privoščijo tudi zelo cenen izvoz na določene trge. Če na slovenskem trgu ne bo iz tujine hudega pritiska v srednjem cenovnem razredu, v katerem večina vinarjem naredi glavnino prihodkov, potem slovenski vinarji v finančnem smislu ne bodo izgubili veliko,” meni Brejc, ki si glede izvoza slovenskega vina še ne upa dajati ocen, a kaže na pešanje in bi lahko prav tako pomenil približno 20-odstotni upad prodaje ali celo več.

O kriznih ukrepih, ki bi vodili k zmanjšanju pridelka, predvsem pa k preprečitvi cenovnega zloma, pravi, da je edina zares sledljiva krizna destilacija, pri čemer je potem potrebno destilat porabiti samo za neživilske potrebe. Še najmanj bi na pritiske na trgu vplivalo krizno skladiščenje, saj bi s tem težave samo trenutno odložili.

Sicer pa je epidemija po njegovem na plan zgolj prinesla stare strukturne težave v sektorju, kjer je del trga še vedno nepreglednega, pa se problematike nihče resno ne loti.