Konferenca o dolgoživi družbi: Z zdravljenjem z matičnimi celicami do 20 let daljšega življenja

Sodelujoči na spletni konferenci o dolgoživosti ljudi, ki se je začela včeraj in poteka še danes, v sodelovanju s podjetjem Celica, filozofsko fakulteto v Ljubljani in Društvom za vitalno podaljševanje življenja, so med drugim menili, da bo sčasoma mogoče ustreči željam po precej daljšem življenju. Nesmrtnost pa zaenkrat zagotavlja le umetnost, so bili hudomušni.

Biološko staranje zdaj povezujemo z onemoglostjo in boleznijo, z ekonomskega in socialnega vidika pa se izraža kot akuten izziv sodobne družbe. Toda prihod biomedicinskih tehnologij, ki pozitivno vplivajo na zdravje in dolgoživost ljudi, lahko spremeni poglede na življenje v prihodnosti, na demografska dejstva in zdravje.

Hkrati bodo biomedicinske tehnologije postavile nova etična vprašanja, so menili organizatorji konference o podaljševanju življenja in starizmu. Ta poteka v okviru projekta Raziskovanje problema starizma in poslovnih priložnosti pri novih medicinskih tehnologijah, ki izboljšujejo zdravje in dolgoživost starejših ljudi. Sofinancira ga Evropski socialni sklad.

Primož Rožman z Zavoda RS za transfuzijsko medicino je izpostavil potencial, ki ga pomeni zdravljenje z matičnimi celicami. Glede na dozdajšnje raziskave je po njegovih besedah mogoče pričakovati, da bo na tak način mogoče okrepiti imunski sistem in življenje podaljšati za približno 20 let.

HaHSCT je po njegovih besedah nov način za preventivo oz. upočasnitev nastanka imunskih bolezni, povezanih s starostjo, s tem pa za podaljšanje obdobja zdrave starosti. Presaditev krvnih matičnih celic je danes po njegovih besedah sicer že rutinski postopek za zdravljenje rakavih in dednih bolezni.

Zelo pomembno vlogo pri zdravem staranju ima prehrana v otrokovem najzgodnejšem obdobju in celo prehrana ženske med nosečnostjo in dojenjem, pa je poudaril Rudi Branko Gaber. Kronične bolezni posameznika v odrasli dobi je tako po njegovem prepričanju treba nujno obravnavati v povezavi s prehrano v njegovih najzgodnejših letih.

Ilia Stambler pa se je zavzel za javno predstavljanje pomena, ki ga ima podaljševanje zdravega življenja. Na tem področju je treba po njegovem pozivu delovati tako na mednarodni kot na nacionalni ravni. Treba je izvesti čim več raziskav, da bomo čim prej prišli do rezultatov, je menil. Spomnil pa je tudi na vlogo političnih odločevalcev. Ti se morajo po njegovih besedah zavedati pomena, ki ga ima želja po vse daljšem življenju.

Konferenca, ki je včeraj potekala v angleščini, se bo danes nadaljevala v slovenščini, na njej pa se bodo med drugim dotaknili negativnih predznakov, ki se držijo staranja in starih ljudi.