Vse vidnejše gospodarske posledice pandemije, strokovnjaki svarijo pred novim valom

Po svetu je zaradi novega koronavirusa umrlo že več kot četrt milijona ljudi. V najhuje prizadeti Evropi se je na prvo mesto po številu žrtev zavihtelo Združeno kraljestvo. V Evropi se pandemija umirja in države rahljajo ukrepe, ob tem pa prihajajo na plan gospodarske posledice. Strokovnjaki medtem svarijo pred drugim in tretjim valom pandemije.

Število smrti zaradi novega koronavirusa je v ponedeljek preseglo četrt milijona. Skupno se je v svetu z novim koronavirusom okužilo že okoli 3,6 milijona ljudi.

Najhuje je prizadeta Evropa z okoli 145.000 smrtnimi žrtvami covida-19. Na stari celini se je po številu smrtnih žrtev na prvo mesto povzpelo Združeno kraljestvo, kjer je s sumom koronavirusne bolezni 19 doslej umrlo že več kot 32.000 ljudi. S tem je prehitelo Italijo, kjer pa v statistiko ne vključujejo smrtnih primerov, pri katerih zgolj sumijo, da je smrt povzročil novi koronavirus.

Evropi sledijo ZDA. Po podatkih univerze Johnsa Hopkinsa je v ZDA do ponedeljka zvečer število okuženih s koronavirusom naraslo na 1,18 milijona, za covidom-19 pa je do ponedeljka zvečer umrlo skoraj 69.000 ljudi. Univerza v Washingtonu zaradi postopnega odpravljanja omejevalnih ukrepov za zajezitev novega koronavirusa ocenjuje, da bo do začetka avgusta zaradi covida-19 umrlo 135.000 Američanov, kar je skoraj dvakrat več od ocene iz aprila. Delna odprava omejitev se po 11. maju obeta v 31 zveznih državah ZDA.

Globalno število okužb s koronavirusom, ki se je začel širiti iz Kitajske, sicer še vedno narašča, trenutno najbolj v Rusiji, kjer so že tretji dan zapored potrdili več kot 10.000 novih primerov okužbe. V zadnjih 24 urah so zabeležili 10.102 okužb, vse skupaj pa 155.370. Za covidom-19 je umrlo še 95 ljudi, skupaj pa 1451. Koronavirusno bolezen 19 preboleva tudi ruski premier Mihail Mišustin, ki se po navedbah njegovega kabineta počuti dobro in je v stiku s sodelavci.

V Evropi se pandemija umirja in države iz dneva v dan postopoma rahljajo ukrepe za zajezitev bolezni. Omilitev ukrepov je tako danes potrdila tudi nemška zvezna dežela Bavarska, kjer bo od srede omogočenega več gibanja zunaj doma, od prihodnjega tedna bodo lahko odprte vse trgovine, do konca meseca pa bodo odprli restavracije in hotele.

Španski premier Pedro Sanchez pa želi novo dvotedensko podaljšanje izrednih razmer v državi zaradi pandemije, a bo moral po dovoljenje za to ponovno v parlament. A številne stranke so kritične do ravnanja njegove vlade v času pandemije, zato še ni gotovo, da bo podporo tudi dobil.

Avstralija in Nova Zelandija, ki jima je covid-19 doslej precej prizanesel, medtem razmišljata, da bi vzpostavili “neke vrste mehurček” oz. varno območje potovanja, še dolgo pa ne nameravata odpreti meja s preostalim svetom.

Vodja nemškega Inštituta Roberta Kocha Lothar Wieler je sicer posvaril, da je najverjetneje na obzorju že drugi in tretji val okužb z novim koronavirusom. “Gre za pandemijo. In v pandemiji se z virusom okuži od 60 do 70 odstotkov prebivalstva,” je dejal novinarjem v Berlinu.

Statistični podatki medtem razkrivajo gospodarske posledice pandemije in ukrepov za njeno zajezitev. V Španiji se je tako število brezposelnih aprila povečalo za 280.000 na 3,8 milijona, predvsem zaradi zaustavitve turizma. Število prejemnikov nadomestila za brezposelnost je doseglo rekordnih 5,2 milijona.

Avstralsko gospodarstvo pa pandemija po besedah finančnega ministra Josha Frydenberga vsak teden stane štiri milijarde avstralskih dolarjev (2,4 milijarde evrov). V drugem letošnjem četrtletju bi se lahko bruto domači proizvod države skrčil za od 10 do 12 odstotkov.

V Italiji omilitve ukrepov, ki so jih sprejeli za zajezitev novega koronavirusa, spremlja visoka rast cen, predvsem na področju prevoza in kmetijskih izdelkov, višje so tudi cene v gostinstvu.

Ministri EU, pristojni za zaposlovanje in socialno politiko, med njimi slovenski Janez Cigler Kralj, so zato razpravljali o nacionalnih ukrepih za ohranitev delovnih mest in dohodka v krizi s koronavirusom. Učinki so po prvih ocenah pozitivni, bo pa treba glede na gibanja na trgih dela in makroekonomske napovedi aktivnosti okrepiti, so ugotovili.

V več državah analizirajo tudi dosedanje dogajanje glede pandemije. V Franciji so tako ugotovili, da so imeli prvi primer okužbe z novim koronavirusom že konec decembra lani in ne konec januarja letos, kot so domnevali doslej. Okužbo z novim koronavirusom so namreč potrdili pri bolniku, ki so mu decembra diagnosticirali pljučnico. Tožilstvo v avstrijskem Innsbrucku pa je policiji predložilo 1000 strani dolgo preliminarno poročilo o izbruhu koronavirusa v smučarskem letovišču Ischgl, ki je bilo eno glavnih žarišč v Evropi.

Svetovna zdravstvena organizacija WHO pa je v ponedeljek sporočila, da ZDA niso podale dokazov, ki bi potrdili njihovo trditev, da novi koronavirus izvira iz laboratorija v kitajskem Wuhanu. Strokovnjakinja WHO Maria Van Kerkhove je ob tem poudarila, da je ta virus glede na vse dokaze, ki so jih videli, naravnega izvora.

Znanstveniki na Nizozemskem pa so odkrili človeški tip monoklonskih protiteles, ki preprečujejo okužbo v laboratoriju ustvarjenih celic z novim koronavirusom. To je prvi korak k razvoju protitelesa za zdravljenje ali preprečevanje bolezni covid-19, ki jo povzroča sars-cov-2, so navedli.