Ruski veleposlanik položil venec pred nekdanjim nacističnim taboriščem v Mariboru Stalag XVIII D

(9. maj 2020) Ruski veleposlanik v Sloveniji Timur Rafailovič Ejvazov je danes ob dnevu zmage položil venec pred nekdanjim nacističnim taboriščem Stalag XVIII D v Mariboru in se tako poklonil spominu na več tisoč umrlih sovjetskih vojnih ujetnikov na tem mestu. Po njegovih besedah je ohranjanje tega spomina pomembno, da se kaj takega ne bi več ponovilo.

Stavba nekdanjega nacističnega taborišča Stalag XVIII D, s katero upravlja pred tremi leti ustanovljeni Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne – MRC Maribor, se po besedah direktorja tega centra Janeza Ujčiča vse bolj spreminja v muzej. Mariborska občina je odkupila objekt od zasebnega lastnika, za njegovo ureditev pa naj bi zagotovila sredstva Rusija.

V prostorih nekdanjega taborišča so s pomočjo ruskih partnerjev in Muzeja narodne osvoboditve Maribor danes postavili na ogled dodatno razstavno gradivo, ki priča o dogajanju med drugo svetovno vojno v tem objektu. Razstava bo za širšo javnost na ogled predvidoma jeseni. S tem naj bi to postal muzej v pravem pomenu besede, medtem ko bil doslej objekt odprt le ob posebnih priložnostih in večinoma le za strokovno javnost.

Veleposlanik Ejvazov, ki je ta položaj zasedel januarja letos, je potrdil zavezanost njegove države temu projektu, saj je iz zgodovinskega stališča zelo pomemben zanjo. “Še vedno ne vemo, koliko ljudi je tu umrlo, je pa bila zagotovo zelo visoka številka. Ta objekt je izjemen, saj je ostal nedotaknjen,” je povedal v današnji izjavi za medije.

“Ta projekt je zelo pomemben še posebej za mlajše rodove, da poznajo resnico o grozljivih zločinih, ki so se tu dogajali pred 75 leti. Pomembno je, da zagotovimo, da se takšna grozna zgodovina ne bo več ponovila,” je dodal.

Med drugo svetovno vojno je bil kompleks opuščenega carinskega skladišča v mariborski mestni četrti Melje del nemškega nacističnega ujetniškega taborišča. V tem objektu je bilo med septembrom 1941 in marcem 1942 v izredno nehumanih razmerah nameščenih več tisoč ruskih vojnih ujetnikov in večina jih je zaradi izčrpanosti, podhranjenosti ali bolezni tam tudi umrla.

Doslej so v različnih evropskih arhivih našli že blizu 3000 imen Sovjetov, ki so umrli v tem taborišču. “Želimo pa vztrajati naprej in najti vseh 5000 imen pobitih sovjetskih vojnih ujetnikov,” napoveduje Ujčič.

Bodočo podobo muzeja so predstavili že leta 2014 ob obisku ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, doslej pa so tu imeli le občasne strokovne konference. Objekt namreč predstavlja le halo z enim nadstropjem v lesu in nima urejene niti osnovne infrastrukture, kot so električna napeljava in sanitarije. To naj bi do jeseni uspeli urediti.

“Današnja slovesnost ob dnevu zmage in prazniku osvoboditve Maribora predstavlja uresničevanje prvega koraka muzejske dejavnosti v tem nekdanjem taborišču. S pričujočo razstavo smo začeli s trajno prenovo tega kompleksa,” je povedal Ujčič in dodal, da je za projekt veliko zanimanja tako v mednarodni strokovni javnosti kot v ruskih medijih.

Razstava v treh delih govori o uporu mesta Maribor leta 1941 in nemški zasedbi tega ozemlja, tragediji sovjetskih vojnih ujetnikov v tem taborišču ter skupnem boju Rdeče armade in partizanov na ozemlju nekdanje Jugoslavije.