Ob obravnavi poročila o delu KPK visoka pričakovanja do novega vodstva
Odbor DZ za pravosodje se je danes seznanil s poročilom o delu KPK v letu 2019. V razpravi je bilo mogoče slišati kar nekaj kritik do dela nekdanjega predsednika KPK Borisa Štefaneca in njegovega vodenja komisije, hkrati pa so člani odbora izrazili pričakovanje, da bo pod novim vodstvom komisija delala bolje.
Konec marca je namreč potekel mandat Štefanecu, vodenje Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) pa je prevzel Robert Šumi.
Poročilo, s katerim se je na seji seznanil odbor, je tako pripravil še Štefanec, zato ga Šumi danes ni podrobneje komentiral. Je pa predstavil nekatere smernice, ki bodo temelj delovanja KPK v prihodnje.
KPK si bo pod njegovim vodstvom med drugim prizadevala za krepitev profesionalizma pri delu, okrepiti namerava tako preventivno kot nadzorstveno funkcijo. Zavzemala si bo za povezovanje organov, ki so zadolženi za odkrivanje in preprečevanje korupcije ter skušala informatizirati poslovanje, je povedal.
Želja novega predsednika je, da bi se lahko KPK kadrovsko okrepila, saj bi rabili štiri do pet novih zaposlenih, želijo si tudi več sredstev, predvsem za IT izboljšave. “Želja je tudi, da okrepimo ugled KPK ter vzpostavimo enakopraven status KPK s primerljivimi državnimi organi,” je dejal.
Novelo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki naj bi jo DZ obravnaval še ta mesec, novo vodstvo podpira, saj po besedah Šumija prinaša kar nekaj izboljšav. Med drugim je izpostavil uzakonitev vseh procesnih jamstev oseb, ki jih obravnava KPK, zakonsko podlago za baze podatkov, za katere je pristojna KPK, ter jasno razmejitev med nalogami KPK, policije in tožilstva.
V razpravi je bilo danes slišati kar nekaj kritik na preteklo vodenje KPK in njeno delo. Poslanka SMC Mateja Udovč je menila, da je bilo imenovanje Štefaneca za predsednika KPK “neposrečeno kadrovanje”, katerega posledice se kažejo prav v poročilu o delu KPK. Predvsem po njeni oceni ne moremo biti ponosni na trende, ki se kažejo v indeksu uspešnosti pri zaznavanju korupcije. “Ko je KPK vodil Štefanec, na tem področju ni bilo zaznati nobenega napredka, zato tu ostajamo pod povprečjem EU in OECD,” je bila kritična.
Njen poslanski kolega iz SMC Dušan Verbič je menil, da pod prejšnjim vodstvom sicer vse ni bilo samo slabo, a od novega vodstva pričakuje bistven premik ne samo pri ugledu KPK, ampak tudi pri zmanjšanju stopnje korupcije v Sloveniji.
Dokaj kritični do poročila so bili tudi na ministrstvu za pravosodje. Po besedah ministrice Lilijane Kozlovič med drugim ugotavljajo, da npr. na področju zbiranja podatkov o lobiranju, prejetih darilih in premoženjskem stanju “ni bilo narejenega premika dlje od zgolj administrativnega zbiranja podatkov”. Zato želijo, da se opravi tudi analiza morebitnih korupcijskih tveganj na tem področju.
Na ministrstvu pa po njenih besedah kljub vsemu ugotavljajo nekatere pozitivne trende, med drugim, da je bilo več preventivnega delovanja na področju javnega sektorja in da je KPK z namenom odpravljanja korupcijskih tveganj pregledal več zakonov.
Prejšnjemu vodstvu KPK pa je v bran stopil Predrag Baković (SD). Menil je, da ugled in strokovnost nekega organa ne moreta biti odvisna samo od enega človeka, ampak sta odvisna tudi od zaposlenih, njihovega odnosa do dela ter od tega, kako nek organ dojema javnost: “Sam KPK ocenjujem kot potreben, učinkovit organ, čeprav pa bo treba tudi marsikaj spremeniti.”
Šumi je v zvezi z visokimi pričakovanji o drugačnem delu KPK dejal, da ne more zagotoviti, da bo že drugo leto vse drugače, bo pa zagotovo delo ponekod že drugače zastavljeno. Večji poudarek nameravajo dati predvsem preventivi, je dodal.