Gorenjski turizem polaga upe na domače goste, odprtje meja in pomoč države
Gorenjska turistična središča letos zaradi pandemije novega koronavirusa pričakujejo od 40- do 80-odstotni izpad nočitev. Turistično gospodarstvo se bo trudilo s privabljanjem slovenskih gostov, ki pa jih ne bo dovolj za preživetje. Turistični delavci zato upajo tudi na tuje goste, predvsem z bližnjih trgov, in računajo na pomoč države.
Indici Svetovne turistične organizacije kažejo, da se bo turizem letos zelo skrčil. “V Julijskih Alpah imamo dva scenarija. Po optimističnem smo izračunali 38 odstotkov manj nočitev, po pesimističnem pa kar 68 odstotkov manj nočitev. Dejanska številka se bo verjetno gibala nekje vmes,” je povedal koordinator Skupnosti Julijske Alpe in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus, ki glede na zadnje podatke letos pričakuje 60-odstotni upad.
Destinacije v Julijskih Alpah so vključno z Bledom, Bohinjem in Kranjsko Goro odvisne od poletne turistične sezone. “Bolj kot se bodo težave s pandemijo vlekle v poletje, večje izgube pričakujemo,” je pojasnil direktor Turizma Kranjska Gora Blaž Veber. Dodal je, da imajo pri njih optimistični scenarij s 40-odstotnim izpadom nočitev v primerjavi z lanskim letom in pesimističnega z 80-odstotnim izpadom.
Kako se bodo stvari odvijale, je zaenkrat zelo težko reči. Resno težavo Veber vidi v tem, da v pomladnem času, ko se opravlja glavnina rezervacij za poletje, povpraševanja praktično ni, razlog pa je velika nejasnost, kako bo v prihodnje. Vse upe zato tako turistični delavci kot tudi gostje sami polagajo v last minute variante.
Za poletje je nekaj rezervacij sicer še. Blejski hoteli imajo rezervacij za 10- do 30-odstotno zasedenost, vendar tekoče v 30-dnevnem odpovednem roku prihajajo stornacije, novega povpraševanja pa skoraj ni, je kot predstavnik blejskih hotelirjev povedal direktor Hotela Ribno Bled Matija Blažič. Veber je prepričan, da se bo povpraševanje, ko bo slika jasna, vrnilo, vendar ne v takšni meri kot v prejšnjih letih in temu se bo treba prilagoditi.
Slovenski gost ne more rešiti slovenskega turizma
V novi realnosti se bodo letos številne države v veliki meri zanašale na domače goste. Tako bo tudi v Sloveniji. “Domači trg je bil vedno naš prvi in zdaj je priložnost za morda malo drugačno komunikacijo in oglaševanje na slovenskem trgu,” je dejal Langus in Slovence pozval, da je letos čas za raziskovanje in spoznavanje Slovenije ter za pomoč domačemu gospodarstvu.
Poseben magnet za slovenske goste je lahko to, da bo gneča na turističnih točkah manjša. Ne napovedujejo pa v gorenjskem turizmu drastičnega nižanja cen. Kot je povedal direktor Turizma Bled Tomaž Rogelj, želijo letos gostom za isto ceno ponuditi več. To pa je mogoče z okrepljenim sodelovanjem in povezovanjem znotraj posameznih destinacij in širše.
Vendar slovenski gostje slovenskega turizma ne bodo mogli rešiti, je opozoril Veber in pojasnil, da od domačih gostov ne more preživeti nobena država, niti Francija, kaj šele Slovenija. Veber tako razmišlja, četudi ima Kranjska Gora v primerjavi z drugimi destinacijami pri tem precejšnjo prednost, saj ima več kot 35 odstotkov domačih gostov. V Bohinju ta odstotek znaša približno 33 odstotkov. V precej slabšem položaju pa je Bled z zgolj petimi odstotki domačih gostov.
Turistični delavci tako velike upe polagajo na odpiranje meja in prihod tujih gostov. Vendar je veliko nejasnosti, ali bodo ljudje potovali in pod kakšnimi pogoji bodo lahko ponudniki delovali oziroma kakšne bodo varnostne zahteve. “Vsi skupaj želimo iti na dopust, vprašanje pa je, kam bomo na dopust lahko šli in koliko si ga bomo lahko privoščili,” je povzel Langus.
Preživetje bo odvisno od pomoči države
Predstavniki turističnega gospodarstva so pohvalili hitro pomoč države, pozvali pa k dodatni pomoči, brez katere ne bo šlo. Blažič je pojasnil, da bodo potrebovali likvidnost, podaljšanje ukrepa čakanja na delo na 12 mesecev, možnost polovičnega delovnega časa in subvencije za investicije. V nasprotnem primeru se obetajo precejšnja odpuščanja in zastoj v razvoju.
Langus je pojasnil, da se je v turizmu v zadnjih letih veliko vlagalo. Trenutno denimo potekata tudi veliki obnovi Hotela Park na Bledu in Hotela Bohinj v Ribčevem Lazu. Zaradi naložb ponudniki nimajo večjih prihrankov in bodo brez dodatne pomoči države težko preživeli, je opozoril Langus, ki upa, da bo pomoč iz tretjega paketa posledice krize toliko ublažila, da bodo ponudniki ostali v panogi in nadaljevali z razvojem turizma.
Kriza priložnost za predrugačenje turizma
“Sedaj je tudi čas, ko bo treba narediti preskok v glavah, saj se v stare tirnice ne bomo več vrnili. Zato moramo gledati v nove priložnosti,” je izpostavil Veber in spomnil, da je destinacija Kranjska Gora tako kot tudi druge skozi stoletno zgodovino preživela različna huda obdobja, tako krize kot vojne.
“Obstaja volja o predrugačenju turistične misli, kar je ključnega pomena za prihodnost, saj je bil ob rasti v zadnjih letih čas, da pridemo do tega premisleka,” je povedal Langus. Spomnil je, da v Bohinju že nekaj let sledijo jasni viziji razvoja destinacije. Na to pot pa stopata tudi Kranjska Gora in Bled ter ostale destinacije Julijskih Alp.
“Temelji ostajajo trdni, čeprav je hiša, ki je zgrajena, trenutno morda malo ožgana in bo treba zamenjati opremo. Sedaj je priložnost, da to naredimo hitro in ne čakamo še leta,” je v prispodobi pojasnil Langus in dodal, da bodo določene vizije sedaj morda uresničevali v bolj radikalni maniri. Glas turističnega gospodarstva se mu pri tem zdi zelo enovit.
“Vsi si želimo kakovostnega, dobrega turizma za zahtevne goste, ne za puščobneže, ki se v brezdelju nimajo kam dati, ampak za ustvarjalne estete najdražjega in najboljšega. Verjamemo, da jim ima Bohinj kaj ponuditi,” je dejal Langus. Bohinj ni nakupovalno središče, zgrajeno na nedovoljeni deponiji, ampak v ekskluzivni četrti zgrajeno mesto najboljšega, kar obstaja, je še izpostavil.