Korče. Jerca Korče. Še ena, ki bi želela igrati DZ preiskovalno agentko – tokrat o nabavah zaščitnih mask!?

Iz opozicije prihajajo pozivi za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o nabavah zaščitne opreme. Da bodo v LMŠ predlagali ustanovitev preiskovalke, je na Twitterju napovedala njihova poslanka Jerca Korče. Za takšno preiskavo se zavzemajo tudi v Levici. V SAB pa so spomnili, da so že predlagali nadzor nad dodeljevanjem javnih sredstev.

Maske v 100.000 oz. v milijonih, množica datumov, posredniki, fototermini, kontradiktorne izjave… Dvomi? Nejasnosti? Za vse prihodnje generacije je prav, da dvome odpravimo že danes. #orožje #teš6 #patria #bančnaluknja
V LMŠ bomo predlagali ustanovitev preiskovalne komisije.

— Jerca (@Je_rca) April 14, 2020

“Maske v 100.000 oz. v milijonih, množica datumov, posredniki, fototermini, kontradiktorne izjave … Dvomi? Nejasnosti? Za vse prihodnje generacije je prav, da dvome odpravimo že danes,” je na Twitterju zapisala poslanka LMŠ Jerca Korče. Objavo, v kateri je napovedala, da bodo v LMŠ predlagali ustanovitev preiskovalne komisije, je pospremila s ključniki #orožje, #teš6, #patria in #bančnaluknja.

No, Jerca se je spet dobro (samo)osmešila, saj je bila deležna številnih kritik na napoved še ene “meglomešalske” preiskovalke. Zagotovo pa bo to še ena polomija kakšne preiskovalke, ki bo ustanovljena zgolj za blatenje politične konkurence. Spomnimo samo na parlamentarno preiskovalko, ki jo še vedno vodi Jani Möderndorfer in po Bosni očitno še vedno išče “bosanske kreditodajalce”, medtem pa njegov podpredsednik iz LMŠ Aljaž Kovačič domnevno opravlja nezakonite rabote.

POVEZANI ČLANEK: Povsem kontaminirana Möderndorferjeva komisija: Sta poslanec Aljaž Kovačič in strokovni sodelavec LMŠ Klemen Gliha pregledovala zaupne bančne dokumente madžarskih zasebnih družb in jih posredovala medijem?!

Lahko kar pri materi začneš 😂

— kosovabejba1 (@kosovabejba1) April 14, 2020

@Je_rca samo vprašam kako pa je mama oziroma Alenka Korče NLB je bila direktorica sektorja za plačilni promet s tujino, torej tista, ki je morala vedeti za milijardo dolarjev iz iranske Expotr Development Bank.
Kako to da ni nič spornega ugotovila ali je prikrivala z razlogom???

— Matej Dvorsak (@matvus87) April 14, 2020

Še dobro da vas samo to skrbi!Na mrtvih bi radi zaslužili politični kapital.Prozorni ste lažnivci manipulatorji LMŠ.Vam in vaši mami vsi verjamemo vse kako se služi denar s Iranskim kapitalom za terorizemVi ste najljubša ne političarka ne moralna ne etična profesionalna lažnivka

— ‚Weiße Rose‘ München.Christliche Prinzipien Bayern (@rose_bayern) April 14, 2020

Za krepitev pravne države (čez kasnejšo bolj precizno zakonodajo) so koristne PKomisije – denimo tiste, ki so jih vodili @jelka_godec @ZanMahnic @JernejVrtovec in so tiste meglomešalske, ki jih vodijo Janiji, pa kmalu Jerce in so zapravljanje vaših €.https://t.co/Em2QkYbWJ8

— Dejan Kaloh (@DKaloh) April 14, 2020

Poslanec Levice Miha Kordiš pa je na svojem Facebook profilu navedel, da je čas za preiskovalno komisijo in to takole utemeljil: “Tovornjak izgubljenih mask, namenjen v Italijo. Deset milijonov javnega naročila podjetju s komaj kaj prometa. Vrtoglava preplačila. Kraja mask drugim državam. Razkrite povezave med dobavitelji, ministri in strankami. Kraje, laži in vojni dobičkarji: kriminalka s posledicami za življenja ljudi.”

V SAB pa so v odzivu na napoved predloga ustanovitve preiskovalne komisije za STA spomnili, da so kot prva opozicijska stranka že tekom sprejemanja prvega protikoronskega megazakona predlagali poseben parlamentarni nadzor nad porabo in dodeljevanjem javnih sredstev, a jih takrat LMŠ ni podprl. “Prav zato smo danes nad predlogom nekoliko začudeni, a hkrati veseli, da so v LMŠ zdaj spoznali, da je neka posebna oblika nadzora vendarle potrebna. V SAB si želimo, da parlamentarni nadzor ne zadeva samo nabave zaščitne opreme,” so pojasnili in dodali, da bodo o predlogu LMŠ odločili v sredo.

Pričakovati je, da bodo na sredini seji poslanske skupine o tem spregovorili tudi poslanci SD. Tedaj bo po pričakovanjih bolj jasno, ali utegnejo ustanovitev preiskave podpreti.

Predsednik opozicijske SNS Zmago Jelinčič se za zdaj o podpori parlamentarni preiskavi še ne more izreči, je dejal za STA in poudaril, da je podatkov glede nakupa opreme še premalo. Če bi se ta komisija ustanavljala, je treba počakati vsaj še 14 dni, da se zadeve razčistijo. V tem trenutku pa gre bolj za nagajanje, meni Jelinčič.

Vladna stran je pri nabavi zaščitne opreme že od vsega začetka deležna več očitkov. Sredi marca je denimo odmevala zgodba o izginulih treh milijonih zaščitnih mask, ki jih je Slovenija naročila pri podjetju Labena. Omenjeni posel je na podlagi prijave pod drobnogled že vzela Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je zaznala določena korupcijska tveganja ter ugotovitve odstopila Državni revizijski komisiji.

Zaradi očitkov o nepotizmu, ki jih zavrača, se je na KPK z vprašanjem obrnil tudi obrambni minister Matej Tonin. Zavod za blagovne rezerve je namreč sklenil posel za dobavo zaščitne medicinskem opreme v višini 30 milijonov s podjetjem Acron, v katerem je zaposlena tudi Toninova mama. Podobnih očitkov se je moral v javnosti že otepati tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, saj so posel sklenili s tekstilnim podjetjem žene njegovega bratranca.

Počivalšek je sicer v javnosti zatrjeval, da zavod za blagovne rezerve ne sme kupovati zaščitne opreme neposredno od kitajskih proizvajalcev in zato za posrednike v poslih najema različna podjetja iz Slovenije, a po pojasnilih računskega sodišča to ne drži, saj zakonska omejitev, ki bi državnemu zavodu preprečevala dogovore s kitajskimi podjetji, ne obstaja.

Zavod za blagovne rezerve je od 16. marca do 8. aprila skupaj oddal 55 naročil za dobavo zaščitne opreme v vrednosti 181 milijonov evrov brez DDV. Vse pogodbe sicer ne bodo izpolnjene. KPK pa je računskemu sodišču že predlagala, naj po zaključku izrednih razmer izvede revizijo poslovanja zavoda za blagovne rezerve, in sicer zlasti za sklenjene pogodbe v zvezi z izvedenimi javnimi naročili v času trajanja izrednih razmer.

Poleg institucij, ki se bodo ukvarjale s preiskavami teh poslov, pa se torej obeta tudi politična preiskava v DZ.

Poslovnik o parlamentarni preiskavi določa, da lahko uvedbo parlamentarne preiskave predlaga vsak poslanec, DZ pa jo mora odrediti, če to zahteva tretjina poslancev ali državni svet.

Predlog oziroma zahteva za uvedbo parlamentarne preiskave se pošlje predsedniku DZ, ki to uvrsti na dnevni red seje DZ. O predlogu DZ odloči s sklepom, o zahtevi pa DZ ne glasuje, temveč v aktu, s katerim se odredi parlamentarno preiskavo na zahtevo, v celoti povzame vsebino zahtevka za odreditev parlamentarne preiskave iz zahteve, sme pa zahtevano parlamentarno preiskavo tudi razširiti ali dopolniti, če je to v skladu s predmetom in namenom zahtevane preiskave in če temu ne nasprotuje predlagatelj.

DZ za vsako parlamentarno preiskavo imenuje posebno preiskovalno komisijo. Če je parlamentarna preiskava uvedena na zahtevo tretjine poslancev, imajo vse poslanske skupine v preiskovalni komisiji enako število članov. Predsednik preiskovalne komisije se izvoli izmed poslancev, ki so vložili zahtevo za uvedbo preiskave, še določa poslovnik o parlamentarni preiskavi.