Začasnemu zadržanju rokov v sodnih in upravnih zadevah zelena luč odbora DZ
Odbor DZ za pravosodje je dal zeleno luč predlogu zakona, ki zaradi epidemije koronavirusa začasno ustavlja tek rokov v sodnih in upravnih zadevah ter prekinja postopke pozivov na prestajanje zaporne kazni. Večina na odboru je ocenila, da je predlagani zakon v tem trenutku smiseln in potreben.
.@DKaloh: Imamo resno in smrtonosno krizo zaradi epidemije #koronavirus. Pričakujem enotnost koalicije in opozicije pri sprejemanju ukrepov za zaščito zdravja državljanov tudi na odboru za #pravosodje. Gre za življenja in varnost vseh nas! pic.twitter.com/Z3v79WrcWX
— SDS (@strankaSDS) March 18, 2020
Predlog zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni, ki ga bo DZ po nujnem postopku predvidoma obravnaval na izredni seji še ta teden, po besedah ministrice za pravosodje Lilijane Kozlovič določa, da roki v sodnih zadevah v času epidemije koronavirusa ne tečejo, razen v nujnih zadevah. Prav tako se lahko v tem času javnost začasno izključi iz glavne obravnave ali njenega dela.
Tudi roki v upravnih zadevah v tem času ne bodo tekli, razen ko gre za nujne zadeve. Pri tem se bo za vsak primer posebej določalo, ali gre za nujno zadevo ali ne. Tam, kjer roki tečejo, pa je treba stranke o tem posebej obvestiti, da česa ne zamudi, je povedala ministrica.
Predlog za potrebe možnega ukrepanja zaradi koronavirusa posega tudi v delo zaporov. Med drugim po besedah ministrice določa, da roki za začetek prestajanja zaporne kazni ne tečejo. Direktor zapora bo lahko, če bo treba zaradi preprečitve širjenja epidemije, za en mesec tudi prekinil prestajanje zapora obsojencu, kadar pri tem ne bo varnostnih zadržkov. Pri tem bo treba te posebej ugotavljati.
Predlog določa tudi, da lahko direktor zapora predčasno odpusti obsojenca, ki je največ šest mesecev pred iztekom kazni. Pri tem pa mora upoštevati določbe zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki veljajo za pogojni izpust, torej da je obsojeni prestal dve tretjini kazni in da se obnaša vzorno.
“V zaporih imamo veliko prostorsko stisko, poleg tega imamo velike težave s pomakanjem pravosodnih policistov,” je razloge za ukrepe navedla ministrica.
Večina na odboru je ukrepe ocenila kot smiselne in potrebne. Nekaj večjih pomislekov imajo v LMŠ, kjer se jim po besedah Tine Heferle zdi, da so nekateri ukrepi glede izpusta zapornikov zastavljeni preveč široko in da je treba gledati tudi na varnost ljudi. Predlagali so dopolnilo, po katerem predčasni izpust ne bi bil mogoč za zapornike, ki so bili obsojeni na pet ali več let zapora.
Po besedah Kozlovičeve ministrstvo dopolnila ne podpira, saj da gre za osebe, ki so že prestale večji del, in sicer 80 ali 90 odstotkov kazni, poleg tega bo pri izpustu potrebna posebna varnostna presoja direktorja zapora.
Odbor dopolnila ni podprl, v LMŠ pa so napovedali, da zakona, ki mu sicer ne nasprotujejo, zato ne bodo podprli.