21. marec – svetovni dan gozdov, a tudi v Sloveniji “šumijo gozdovi domači”

Generalna skupščina Združenih narodov je 21. marec razglasila za mednarodni dan gozdov, dan promocije gozdov in ozaveščanja o pomenu ter nujnosti trajnostne rabe vseh vrst gozdov. Letošnje geslo je Gozdovi in biotska raznovrstnost – predragoceni, da bi jih izgubili.

V gozdovih prebiva več kot 80 odstotkov kopenskih vrst živali, rastlin in gliv, hkrati pa v njih uspeva več kot 60.000 drevesnih vrst. In prav od gozdov je po svetu odvisna več kot milijarda ljudi, so ob svetovnem dnevu opozorili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ne glede na to se po njihovih besedah krčenje gozdov na globalni ravni dogaja z “zaskrbljujočo hitrostjo”. Letno je namreč na svetu povprečno izkrčenih kar 13 milijonov hektarjev gozda, s tem pa je povzročenih od 12 do 20 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov. “Zaradi krčenja ter degradacije gozdov in podnebnih sprememb je biotska raznovrstnost na svetovnem nivoju resno ogrožena,” pravijo na ministrstvu.

V slovenskih gozdovih, ki pokrivajo 58 odstotkov države, je stopnja ohranjenosti biotske raznovrstnosti visoka. V državi imamo več kot 70 različnih samoniklih drevesnih vrst, ki tvorijo okoli 200 gozdnih vegetacijskih enot oziroma gozdnih združb, ki so ključna podlaga za načrtovanje trajnostnega in sonaravnega gospodarjenja z gozdom. Navzočnost številnih zavarovanih in ogroženih vrst v gozdovih “kaže na ohranjenost in pestrost gozdnih rastišč in izjemen ekološki pomen gozdov za ohranjanje biotske raznovrstnosti”.

V Sloveniji so poleg vrst, ki so razširjene po vsej Evropi, prisotne tudi nekatere živalske vrste, ki so v večini evropskih držav že davno izginile, še poudarjajo na ministrstvu.

Populaciji velikih zveri medveda in volka sta po njihovih navedbah pri nas v ugodnem ohranitvenem stanju, v izvajanju so tudi ukrepi in projekti za ohranitev populacije risa. Poleg tega so kočevski gozdovi pomembno zatočišče dveh najbolj ogroženih vrst žoln, triprstega in belohrbtega detla, ter drugih vrst, katerih življenjski prostor je odvisen od količine mrtvega lesa na gozdnih tleh.

Zagotavljanje ugodnega ohranitvenega stanja vrst in habitatnih tipov v gozdnem prostoru je vgrajeno tudi v načrtno ravnanje z gozdom. Sistem gozdnogospodarskih načrtov in naravovarstvenih smernic nadomešča posebne upravljavske načrte območij Natura 2000 in je dober primer integralnega varstva ter sodelovanja gozdarske in naravovarstvene stroke. Ohranjanje naravne biotske raznovrstnosti in varstvo narave sta ključni del gospodarjenja z gozdovi, so še poudarili na ministrstvu.