Ob italijanskem dnevu spomina na fojbe Slovenija opozarja na žrtve fašizma

Na tradicionalni slovesnosti pri Bazovici ob italijanskem dnevu spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije so govorniki pozivali h končanju zanikanja povojnih zločinov. Pritrdil jim je predsednik Italije Sergio Mattarella. Slovenija je pozvala k spoštovanju zgodovinskih resnic in žrtev fašizma.

“Trajalo je 35 let, da je Bazovica postala nacionalni spomenik, in 46, da se je kak italijanski predsednik poklonil pred njim,” je ob spomeniku žrtvam povojnih pobojev v Bazovici pri Trstu poudaril senator iz desnosredinske Naprej Italija Maurizio Gasparri. “Koliko bo trajalo, da bosta izginila zanikanje in ravnodušnost?” je vprašal.

Predsednik Furlanije – Julijske krajine Massimiliano Fedriga je ob tem pozval vse institucije, naj ne financirajo tistih, ki se zavzemajo za zanikanje zločinov.

Tržaški župan Roberto Dipiazza pa je med drugim na slovesnosti, ki se je je udeležilo več kot 500 ljudi, izpostavil, da je šlo po drugi svetovni vojni za zločine komunistov, tako jugoslovanskih kot italijanskih.

Pri tem so govorniki spomnili na besede predsednika Mattarelle. Ta je v poslanici pred današnjim praznikom izpostavil, da so fojbe nacionalna tragedija, ki ji v preteklosti iz malomarnosti ali preračunljivosti niso pripisovali zadostne teže.

Spomnil je na tragično usodo žrtev fašistične in komunistične diktature. Ob tem je dejal, da se je preganjanje Italijanov marsikje sprevrglo v etnično čiščenje, ki je prizadelo številne nedolžne ljudi. Dodal je, da nekateri še danes zanikajo to tragedijo. Po njegovem je najpomembnejši izziv današnjih dni premagovanje brezbrižnosti in ravnodušnosti in nezanimanja, ki jih povzroča nepoznavanje zgodovinskih dejstev in dogodkov.

Na slovenskem zunanjem ministrstvu so opozorili, da bi si enako spoštovanje zaslužile tudi slovenske in druge žrtve fašizma. “V Sloveniji spoštujemo današnji dan spomina, ko se v Italiji spominjajo žrtev fojb. Enako spoštovanje pričakujemo do slovenskih in drugih žrtev upora zoper okupatorski fašizem, še prav posebej civilnih žrtev, ki so množično umirale v italijanskih koncentracijskih taboriščih, od Raba do Gonarsa, od Visca do Moniga,” so zapisali v sporočilu za javnost.

V tej izjavi je MZZ tudi obsodil mazaško akcijo neofašistične organizacije CasaPound, ki je ponoči v več kot sto krajih po Italiji in deželi Furlanija-Julijska krajina izobesila transparente z napisom: “Titovi partizani, zločinci in morilci”.

Transparente, na katerem je tudi logotip gibanja, so ponoči med drugim nalepili na pročelji Prosvetnega doma na Opčinah in občinskega gledališča Franceta Prešerna v Boljuncu, opazili pa so jih tudi na avtobusni postaji v Miljah ter drugje po deželi in po državi, je poročal Primorski dnevnik.

Slovenska senatorka v Rimu Tatjana Rojc je obsodila dejanja gibanja. “Gre za nov primer blatenja slovenske skupnosti, ki je dodatek k zaskrbljujoči prisotnosti CasaPounda, ki skrivaj dviguje glavo, vedno z nasilnim izražanjem in škodovanjem sobivanju,” je povedala.

Mazaško akcijo CasaPound so ostro obsodili tudi v krovni organizaciji Slovencev v Italiji – Svet slovenskih organizacij (SSO) – in tudi v slovenski stranki SD. V slednji so pozvali k ukrepom na najvišji politični ravni v Italiji zaradi “malikovanja fašistične ideologije”. V Levici pa so ocenili, da gre pri obeleževanju dneva spomina v Italiji za “dan rehabilitacije fašizma”.

Na MZZ so v izjavi za javnost opozorili še, da se v zadnjem času v Trstu pod okriljem lokalnih oblasti organizira vrsta posvetov, ki izkrivljajo zgodovinske dogodke, kar zagotovo ne prispeva k vzajemnemu spoštovanju. Še posebej so zavrnili ideje, da so si Slovenci leta 1920 sami požgali Narodni dom. “Zanikovanja trpljenja Slovencev in izkrivljanja zgodovine ne moremo in ne bomo dopustili,” so poudarili na ministrstvu.

“Zadnje stoletje je bilo do obeh narodov še posebej kruto, zato je še toliko bolj pomembno, da si zagotovimo mirno prihodnost v dobrem sosedstvu in sodelovanju. Prvi pogoj za to pa je, da spoštujemo spomine in žrtve na obeh straneh in spoštujemo zgodovinska dejstva. V tej luči za nas ostaja ključno skupno poročilo slovenskih in italijanskih zgodovinarjev iz leta 2000, z naslovom Slovensko-italijanski odnosi 1880-1956,” so še zapisali na MZZ v sporočilu za javnost.

Tudi predsednik republike Borut Pahor je v sporočilu za javnost izpostavil to poročilo in dodal, da so te ugotovitve slovensko-italijanske zgodovinske komisije v Italiji “še vedno preslišane in neupoštevane”. Spomnil je, da je že lani po slovesnosti v Bazovici italijanskega kolega Mattarello pozval, naj stori vse, da bi se odnos do tega poročila spremenil in ugotovitve upoštevale.

Idealno priložnost za to pa zdaj vidi na slovesnosti ob 100. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu, ki jo nameravata z Mattarello 13. julija skupaj obeležiti. Ta slovesnost bi lahko bila “najboljša simbolna in stvarna priložnost za pogled v preteklost in skupno usmerjenost v prihodnost”, je zapisal.

Spomnil je tudi, da je že lani po slovesnosti v Bazovici opozoril Mattarello na “nesprejemljive izjave visokih predstavnikov Italijanske republike ob dnevu spomina na žrtve fojb, ki želijo ustvariti vtis, da je šlo pri fojbah za etnično čiščenje”.

Opozoril je, da sporne zgodovinske ocene in politična stališča med Slovenci vzbujajo ogorčenje in zaskrbljenost. Mattarello je opozoril, da se je treba “še posebej potruditi za zadržanost od sleherne izjave ali ravnanja, ki ne prispevajo k poglabljanju medsebojnega spoštovanja in upoštevanja”, so sporočili iz predsednikovega urada.

Slovesnosti v Bazovici, ki je minila mirno, sta se sicer med drugim udeležila tudi vodja desne Lige Matteo Salvini in voditeljica skrajno desnih Bratov Italije Giorgia Meloni, ki pa nista bila med govorniki.

Salvini je ob robu slovesnosti v izjavi za medije tiste, ki zanikajo fojbe in holokavst, označil za maloumneže, ki jih je treba ozdraviti in kaznovati. Po njegovem so glavni sovražniki, s katerimi se je treba spopasti, še vedno ravnodušnost, nasilje in nevednost. Zavzel se je tudi za to, da bi se znanje o fojbah prenašalo na mlade in da bi se prihodnje generacije lahko učile o vseh vidikih zgodovine.

Melonijeva pa se je v izjavi za medije pred slovesnostjo v Bazovici zavzela za to, da bi nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Titu zaradi povojnih zločinov posthumno odvzeli italijansko odlikovanje.

Slovesnosti pri Bazovici so se sicer udeležili tudi dijaki iz vse Italije. Del slovesnosti je bila tudi maša, ki jo je vodil tržaški nadškof Giampaolo Crepaldi. Pred slovesnostjo so nekateri udeleženci, med njimi Salvini, položili vence k breznu blizu Repentabra.

V Italiji dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije 10. februarja obeležujejo od leta 2005. Spominjajo se predvsem dogodkov po drugi svetovni vojni, ko so se morali Italijani na tem območju odločiti, ali bodo ostali v Jugoslaviji, ali pa bodo zapustili svoje rodne kraje. Ob tradicionalni slovesnosti v Bazovici so v Italiji pripravili še številne druge dogodke. (sta)