Odbor za finance odreka ponovno podporo zakonu o izvrševanju proračunov
Odbor DZ za finance je ocenil, da zakon o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti, na katerega je državni svet izglasoval odložilni veto, ni ustrezen za ponovno potrditev. Izredna seja se začne ob 15. uri, ko bodo poslanci ponovno glasovali tudi o interventnem zakonu, ki pa je na seji matičnega odbora dobil zadostno podporo.
Zakon o izvrševanju proračuna za leti 2020 in 2021 je DZ skupaj z obema proračunoma in interventnim zakonom sprejel pred desetimi dnevi. A državni svetniki so prejšnji teden na oba zakona izglasovali odložilni veto – v prvem se ne strinjajo z višino povprečnine za občine, v drugem nasprotujejo načinu izredne uskladitve pokojnin.
“Financiranje občin je neustrezno, to poudarjajo vse občine, tudi največja ljubljanska, ki je v najboljšem položaju od vseh,” je opozoril državni svetnik Milan Ozimič.
Državni svetniki so prepričani, da bi morala biti povprečnina vsaj za 70 evrov višja, s čimer je sicer soglašal tudi odbor DZ za finance, vendar so jo nato poslanci na plenarni seji ob glasovanju o proračunskih dokumentih znova znižali. V zakonu je tako zapisana povprečnina v višini 589,11 evra na prebivalca za leto 2020 ter 588,30 evra za leto 2021.
“Zakon je škodljiv in vsakemu občanu jemlje 70 evrov, s katerimi bi se lahko bistveno izboljšala kakovost življenja,” je opozorila Suzana Lep Šimenko (SDS). Kot je dodala, so občine edino gonilo razvoja na podeželju, ves ta denar pa bi namenile za razvoj, s čimer bi nenazadnje preprečili tudi izseljevanje mladih v mesta.
Če občine ne bodo dobile dovolj denarja, bodo sredstva črpale iz investicijskih sredstev, to pa bo pomenilo manj investicij za občane, je opozorila tudi njena strankarska kolegica Karmen Furman.
“Povprečnina je prenizka,” je dejal tudi Jožef Horvat (NSi) in ugotovil, da se Slovenija vse do danes ni naučila financirati lokalne skupnosti v skladu z evropsko listino o lokalni samoupravi.
Veto državnega sveta je bil po besedah Roberta Polnarja (DeSUS) pričakovan. “Gre namreč za razkorak med dejanskimi stroški občin pri zagotavljanju z zakonom določenih nalog ter višino povprečnine, ki je temeljni davčni vir za to,” je dejal.
Polnar je kot edini poslanec koalicije napovedal, da zakona tako kot že ob prvem glasovanju tudi tokrat ne bo podprl. Ne strinja se namreč z mnenjem, da “se bodo župani že znašli, še vedno so se”.
Finančni minister Andrej Bertoncelj je sicer opozoril, da bi višina povprečnine, kot jo želi državni svet, zahtevala dodatnih 137,3 milijona evrov proračunskih sredstev, zagotoviti bi bilo treba tudi več sredstev za investicije. Zvišanje povprečnine bi pomenilo, da proračunski dokumenti ne bi bili usklajeni, s tem pa izvrševanje novega proračuna 1. januarja ne bi moglo nemoteno steči.
Več podpore so člani odbora namenili interventnemu zakonu, na katerega so državni svetniki izglasovali odložilni veto zaradi po njihovem mnenju neprimernega načina izredne uskladitve pokojnin, do katere bo v primeru ugodne gospodarske rasti v letu 2019 prišlo konec decembra 2020.
Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin je vlada tokrat priložila proračunskim dokumentom z namenom, da bi omejili rast izdatkov na področju plač v javnem sektorju, o čemer se je dogovorila tudi s sindikati. V skladu s koalicijsko pogodbo pa je vanj zapisala še izredno uskladitev pokojnin.
“Uskladitev pokojnin v nominalnem znesku za vse enako in ne v odstotkih je uravnilovka, ki ruši pokojninski sistem in s katero se ne strinjamo. Prav tako se z njo ne strinjajo upokojenci, zato so predlagali veto,” je pojasnil državni svetnik Branko Šumenjak. Kot je dodal, je zakon nezakonit, nepravičen in po mnenju nekaterih tudi neustaven.
Takšna rešitev je bila v zakon vpisana v postopku obravnave v DZ na predlog poslanske skupine SAB, saj je tudi vlada predlagala uskladitev v odstotkih. A Bertoncelj je danes dejal, da je glavni namen zakona omejiti rast izdatkov na področju plač v javnem sektorju, ter da bo, če ga DZ ne bo vnovič potrdil, prišlo do težav pri izvrševanju proračuna.
Poslancem je zato predlagal, naj zakon tudi v ponovnem odločanju podprejo. Odbor je nato sklenil državnemu zboru z zadostno večino vseh članov priporočiti, naj glasuje za sprejem zakona. Glasovanje bo popoldne, potrebna pa je večina glasov vseh poslancev, to je najmanj 46. (sta)