Banka Slovenije zaznala povečanje ključnih sistemskih tveganj za finančno stabilnost

Banka Slovenije je v drugem in tretjem četrtletju zaznala povečanje ključnih sistemskih tveganj za finančno stabilnost. Povečano je dohodkovno tveganje, predvsem zaradi povečane negotovosti glede ustvarjanja stabilnega prihodka kot enega izmed ključnih izzivov v bančnem sistemu. Povečano ostaja tudi tveganje, ki izhaja iz trga nepremičnin.

Kot v poročilu o finančni stabilnosti izpostavlja Banka Slovenije, je tveganje na trgu nepremičnin prisotno predvsem zaradi visoke rasti cen stanovanjskih nepremičnin v zadnjih letih, vendar se tveganje zmanjšuje. Tveganja za finančno stabilnost izhajajo tudi iz makroekonomskega okolja, predvsem iz negotovosti v mednarodnem okolju in ohlajanja gospodarske aktivnosti tudi v Sloveniji.

Kreditno tveganje je ocenila kot nizko zaradi uspešnega znižanja nedonosnih izpostavljenosti v zadnjih letih. “Vendar ga izpostavljamo zaradi rahljanja kreditnih standardov pri potrošniških posojilih, ki bi brez ukrepov Banke Slovenije na tem področju lahko prispevali k ponovnem poslabšanju kakovosti portfelja,” so pojasnili na Banki Slovenije.

Banka Slovenije je dohodkovno tveganje ocenila kot povečano zaradi vztrajanja nizkih obrestnih mer in pričakovanja manj ugodnih razmer za ustvarjanje neto obrestnih prihodkov bank. Pogoji za doseganje in ohranjanje dobičkonosnosti se zaostrujejo, dobičkonosnost bančnega sistema pa je visoka predvsem zaradi visokih neobrestnih prihodkov ter neto sproščanja oslabitev in rezervacij pri bankah.

“V okolju nizkih obrestnih mer in ob ohlajanju gospodarske rasti bo dobičkonosnost bank tako odvisna od kreditne aktivnosti bank, ne le pri gospodinjstvih, temveč predvsem pri podjetjih. Pomemben dejavnik visoke dobičkonosnosti bank, neto sproščanje oslabitev in rezervacij, ob ohlajanju gospodarske rasti ni vzdržen,” so navedli.

Z ohlajanjem gospodarstva in poslabšanjem razmer na trgu dela bi se lahko zmanjšala tudi sposobnost gospodinjstev za odplačevanje posojil. Potrošniška posojila sicer predstavljajo manjši delež kreditnega portfelja bank, vendar so zaradi visoke rasti v zadnjih letih hitro pridobila na pomenu. Povprečna višina potrošniškega posojila se je v zadnjih letih močno povečala, ročnosti, ki so bile v primerjavi z drugimi državami EU med najdaljšimi, pa so se še podaljševale.

Finančni položaj gospodinjstev, h katerim se banke v zadnjih letih vse bolj usmerjajo, je bil doslej dober, vendar bi se ta značilnost s hitrim naraščanje potrošniških posojil lahko začela spreminjati. Medtem pa bi lahko podjetja zaradi nizke zadolženosti, visokih dobičkov in visoke likvidnosti sama uspešno absorbirala morebitne šoke iz zunanjega okolja, kar bi omejilo njihov prenos v bančni sektor.

Banka Slovenije je analizirala tudi rast cen nepremičnin, ki je bila v zadnjih letih visoka, letos pa se je z ohlajanjem gospodarske rasti pričela umirjati. “Ocenjujemo, da so cene nepremičnin blizu ravnovesne ravni in niso precenjene, rast cen pa se bo v prihodnje ob nižjih stopnjah verjetno nadaljevala,” so zapisali.

Opažajo pa, da je še vedno prisotno neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem na trgu. Tveganje za bančni sistem, ki izhaja iz trga nepremičnin, ostaja ocenjeno kot povečano, vendar je rast stanovanjskih posojil zmerna in stabilna, izpostavljenost bančnega sektorja do gradbeništva pa nizka.

Negotovosti v mednarodnem okolju se še naprej povečujejo, kar se kaže v šibkejši rasti slovenskega gospodarstva. V Sloveniji so bile gospodarske razmere v tekočem letu dobre; gibanja na trgu dela so ob rasti plač in zasebne potrošnje ostala ugodna, dolg države se je znižal, inflacija krepila. Z nadaljnjim ohlajanjem gospodarstva se lahko gospodarske razmere poslabšajo in tveganja za bančni sistem povečajo.

Kapitalska ustreznost bančnega sistema je relativno dobra, kar krepi sposobnost za pokrivanje izgub ob morebitnih stresnih situacijah, vendar so razlike med bankami precejšnje. Odpornost bančnega sistema na tveganje, ki izhaja iz ročnostne neusklajenosti naložb in obveznosti, je zaradi visoke likvidnost dobra. Odpornost nebančnega finančnega sistema, ki predstavlja četrtino slovenskega finančnega sistema, pa je, kot izpostavlja Banka Slovenije, razmeroma visoka, vendar se na nekaterih področjih tveganja krepijo.

Med izzivi v prihodnje navaja, da so banke relativno dobro usposobljene za odvračanje kibernetskih napadov, njihova sposobnost ublažiti posledice tovrstnih napadov, če bi do njih vendarle prišlo, pa je pomanjkljiva. (sta)