Zapuščino olimpionika Leona Štuklja bodo poslej hranili v Novem mestu

V Novem mestu so ob zaključku razstave Leon 120, ki so jo v Dolenjskem muzeju pripravili ob lanski 120-letnici rojstva olimpionika Leona Štuklja, danes podpisali donatorsko pogodbo o prenosu in hranjenju njegove zapuščine. Ta je tako iz Maribora, kjer je Štukelj preživel glavnino svojega življenja, prišla v njegovo rojstno Novo mesto.

Pogodbo o donaciji sta podpisali Štukljeva hči in prva dedinja Lidija Pauko ter direktorica Dolenjskega muzeja Jasna Dokl Osolnik. Dolenjski muzej je s pogodbo postal lastnik in skrbnik skoraj 3300 fotografij, nekaj več kot 800 dokumentov in druge dokumentacije ter nekaj več kot 600 predmetov iz Štukljeve zapuščine.

Direktorica novomeškega muzeja je ob podpisu pogodbe v pisarni novomeškega župana Gregorja Macedonija povedala, da bodo del Štukljeve zapuščine razstavili na stalni muzejski razstavi, njen večji del pa v roku približno treh let v stalni Štukljevi zbirki in razstavi, ki jo nameravajo po njegovi prenovi postaviti v novomeškem Narodnem oziroma kasnejšem Sokolskem domu, kjer je v svojih mladih letih vadil tudi Štukelj.

Dolenjski muzej bo ob ustrezni hrambi poskrbel tudi za konservacijo omenjenih predmetov in njihovo objavo, je dodala Dokl Osolnikova in ocenila, da gre za zapuščino, ki je pomembna tako za Novo mesto kot tudi za Slovenijo.

Štukljeva zapuščina pokriva namreč stoletno obdobje, njegovi dokumenti in osebni zapiski pa govorijo na primer o sokolskem in olimpijskem gibanju, o tekmovanjih in podobno. Gre tudi za Štukljeve olimpijske medalje, diplome in druga odličja, je še navedla Dokl Osolnikova.

Štukljeva dedinja Paukova, ki je pogodbo podpisala v spremstvu Štukljevega vnuka Mihe Pauka in njegove žene Danice, je pojasnila, da so se za hrambo in prenos očetove zapuščine v Novo mesto odločili, ker v Mariboru – nasprotno od Novega mesta – za kaj takega niso pokazali zanimanja.

Štukelj pa se sam tudi “ni silil”, saj je bil “zelo skromen”, je še povedala Paukova.

Leon Štukelj, pravnik in olimpijski šampion, se je leta 1898 rodil v Novem mestu, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Pravo je študiral na Dunaju, v Zagrebu in Ljubljani, kot sodnik je služboval v Novem mestu, Črnomlju, Žužemberku in Mariboru. Kot najstarejši olimpionik je bil zadnja leta svojega življenja deležen posebne svetovne pozornosti, v Mariboru pa je leta 1999 umrl.

V rodnem Novem mestu so mu posvetili Štukljevo cesto, v Dolenjskem muzeju so o njem pripravili štiri večje razstave in izdali več publikacij, leta 2012 so v okviru partnerskega projekta Evropska prestolnica kulture, pri katerem je z Mariborom sodelovalo tudi Novo mesto, ob novomeškem kandijskem križišču odkrili Štukljevo skoraj trimetrsko obeležje z njegovo bronasto skulpturo, ki jo je kot donacijo zasnovala ruska akademska kiparka Stanislava Kalinina.

Ob lanski 120-letnici olimpionikovega rojstva so v Novem mestu razglasili Štukljevo leto in pripravili niz prireditev. (sta)