V Evropskem parlamentu so slovenski predstavniki glasovali za Resolucijo o zgodovinskem spominu. Bo do tega prišlo tudi v DZ??

Evropski parlament je septembra na pobudo štirih političnih skupin različnih usmeritev sprejel resolucijo o pomenu evropskega zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope s ciljem obsoditi vse totalitarne režime. Slovenski evroposlanci iz vrst EPP so danes vlado in DZ pozvali, naj jo upoštevata. Dokument pa je v Sloveniji naletel tudi na kritike.

Evropski parlament je 19. septembra ob 80. obletnici začetka druge svetovne vojne in podpisa pakta o nenapadanju med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo sprejel resolucijo o pomenu evropskega zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope. Resolucijo s podobno vsebino so sicer v Evropskem parlamentu sprejeli že leta 2009.

Dokument so skupaj predlagale štiri politične skupine v parlamentu, Evropska ljudska stranka (EPP), socialdemokrati (S&D), liberalci (RE) in Evropski konservativci in reformisti (ECR).

Zanj je glasovalo 535 evropskih poslancev, med njimi Milan Zver (EPP/SDS), Romana Tomc (EPP/SDS), Ljudmila Novak (EPP/NSi), Franc Bogovič (EPP/SLS), Tanja Fajon (S&D/SD), Irena Joveva (RE/LMŠ) in Klemen Grošelj (RE/LMŠ). 66 evropskih poslancev je glasovalo proti, 52 pa se jih je glasovanja vzdržalo, tudi Milan Brglez (S&D/SD).

Evropski parlament je v resoluciji “najostreje obsodil dejanja agresije, hudodelstva zoper človečnost in množične kršitve človekovih pravic, ki so jih zakrivili nacisti, komunisti in drugi totalitarni režimi”.

Vse institucije in akterje EU so pozvali, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bi ohranili spomin na totalitarna hudodelstva zoper človečnost in sistematično ter obsežno kršenje človekovih pravic.

Države članice EU pa so pozvali, naj jasno in načelno izrazijo svoje stališče glede zločinov in agresivnih dejanj, ki so jih zagrešili totalitarni režimi. Pozvali so jih tudi, naj obsodijo in preprečijo vse oblike zanikanja holokavsta.

Slovenski poslanci iz vrst EPP so, kot so danes sporočili, prejšnji teden slovensko vlado in državni zbor pozvali, naj v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevata resolucijo.

“Dejstvo je, da spada Slovenija med države, kjer imamo težave z odkrito razpravo o preteklosti in z obsodbo komunizma kot totalitarnega režima. Prav takim državam je resolucija namenjena,” so zapisali. Izrazili so pričakovanje, da bosta vlada in parlament omogočila široko razpravo o vsebini resolucije.

Joveva in Grošelj sta danes v skupni izjavi za STA pojasnila, da je šlo za kompromis med skupinami v Evropskem parlamentu. Resolucijo sta podprla, ker opozarja, da EU “temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in človekovih pravic”. Poleg tega obsoja zgodovinski revizionizem in poveličevanje nacističnih kolaborantov v nekaterih državah članicah EU, sta dodala.

Fajonova je že na septembrski razpravi o resoluciji v Evropskem parlamentu poudarila, da je pomembno spominjati se preteklosti, da bi lahko izboljšali prihodnost. Hkrati je izpostavila, da nobena tovrstna resolucija ne more biti zares koristna ob sočasnem dopuščanju dejanj, ki jih resolucija obsoja, kot so “zatiranje demokracije, nespoštovanje pravne države, odrekanje pravic manjšinam in drugačnim, avtokracija, nacionalizem”.

Brglez je v začetku oktobra na Facebooku pojasnil, da se je pri glasovanju vzdržal, med razlogi je navedel, da zato, ker resolucija “zgodovinsko izenačuje in s tem žal tudi relativizira nacizem in komunizem (Stalinizem)”.

Na resolucijo se je minuli teden odzvala tudi slovenska parlamentarna stranka Levica. Po njihovem mnenju so slovenski evroposlanci, ki so podprli resolucijo, “izenačili fašiste in antifašiste”. (sta/ured)