Ob evropskem dnevu gluhoslepih pozivi k zagotovitvi pravice do tolmača

Evropski dan gluhoslepih so danes v ljubljanski Mestni hiši obeležili s predstavitvijo dveh knjižnih novosti. Ob tej priložnosti so se sodelujoči na novinarski konferenci, med njimi tudi vodstvi slovenskega združenja in evropske zveze gluhoslepih, zavzeli za zagotovitev pravice gluhoslepih do tolmača in za priznanje poklica tolmača.

Evropski dan gluhoslepih je razmeroma nov praznik, saj ga zaznamujejo od lanskega leta, pobudnica zanj pa je bila Evropska zveza gluhoslepih, je na novinarski konferenci pojasnila Simona Gerenčer Pegan iz Združenja gluhoslepih Slovenije Dlan. Evropska zveza je bila namreč ustanovljena 22. oktobra 2003.

Na ta dan po besedah Gerenčer Peganove množično pozivajo k enakovredni obravnavi gluhoslepih in k zagotavljanju temeljnih človekovih pravic, prav tako se trudijo za njihovo čim večjo socialno vključenost.

Gluhoslepi potrebujejo individualno strokovno pomoč in zakonodaja nekatere njihove pravice že opredeljuje, med drugim pravico do osebne asistence. Bi bilo pa po njenih besedah treba urediti še pravico do tolmača za gluhoslepe. Pravica do jezika oz. do sporazumevanja je temeljna človekova pravica, je pojasnila.

Gluhoslepi namreč v svetu še vedno niso dovolj slišani, je dodala predsednica Evropske zveze gluhoslepih Sanja Tarczay. Ob tem je pohvalila slovensko organizacijo, ki je iz skromnih začetkov postala močna in prepoznavna organizacija. Izpostavila je zlasti njihovo prizadevanje za priznanje poklica tolmača.

Delovanje slovenskega združenja je izjemno dragoceno, se je strinjala Vera Grebenc s fakultete za socialno delo. Gluhoslepi so namreč ena tistih skupin, ki so najbolj potisnjene na družbeni rob. Če se zdi, da je svet, v katerem živimo videči in slišeči, samoumeven in gluhoslepim nedostopen, pa lahko rečemo tudi obratno. Tisti, ki vidimo in slišimo, ne moremo poznati realnosti tistih, ki tega ne morejo, je ponazorila.

Predsednik odbora DZ za delo in poslanec SAB Vojko Starović je podprl pobudo, da bi gluhoslepi imeli pravico do tolmača. Napovedal je, da si bo tudi v okviru nastajajočega zakona o dolgotrajni oskrbi prizadeval, da bi gluhoslepi “dobili možnost komunikacije in možnost popolnega razvoja svoje osebnosti”.

Prisotne je pozdravil in jim dobrodošlico zaželel tudi ljubljanski podžupan Dejan Crnek. Izpostavil je, da je Ljubljana mesto, ki spoštuje različnost, ne nazadnje je že dvakrat prejela nagrado Evropske komisije za invalidom prijazno mesto. Je pa poudaril, da Ljubljana ni le najlepše mesto na svetu, pač pa tudi mesto ljubezni, ki povezuje vse dobro misleče.

Na novinarski konferenci so danes predstavili tudi dve knjižni novosti. Knjiga Zgodbe ljudi, ki poslušajo s srcem in gledajo z dlanmi tako prikazuje vsakodnevne zgodbe gluhoslepih, nastala pa je v koordinaciji Gerenčer Peganove. Prav ona je tudi avtorica druge predstavljene knjige Haptični način sporazumevanja z ljudmi z gluhoslepoto. (sta)