Možganski kapi po mnenju združenja bolnikov namenjamo premalo pozornosti
Možganski kapi, ki je v porastu, v Sloveniji namenjamo premalo pozornosti, z vplivanjem na dejavnike tveganja pa bi jo lahko uspešno preprečevali, so ob svetovnem dnevu možganske kapi, 29. oktobru, opozorili v Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije.
Dejavniki tveganja za cerebrovaskularno bolezen so večinoma takšni kot pri drugih srčno-žilnih boleznih, zato svetujejo zdravo prehrano, telesno aktivnost petkrat na teden od 20 do 30 minut, pa tudi vznemirjati se ne bi smeli za vsako stvar, ker je življenje pravzaprav kratko, je na novinarski konferenci v Radencih povedala podpredsednica združenja CVB in zdravnica na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS – Soča Tatjana Erjavec.
Najpomembnejši dejavnik tveganja je arterijska hipertenzija oziroma povišan krvni tlak, ki je tihi ubijalec pri možganski kapi. Po besedah Erjavčeve se tisti, ki imajo zdravila, teh velikokrat izogibajo in jih uporabljajo šele, ko res doživijo možgansko kap. Drugi zelo močan dejavnik tveganja je atrijska fibrilacija oziroma trepetanje srca, zato poziva, naj si tipamo pulz, če čutimo neredno bitje srca ali nekakšno trepetanje v sebi, ter se posvetujemo z zdravnikom.
“Pri teh bolnikih je kap pet- do šestkrat pogostejša kot pri ljudeh, ki te motnje ritma nimajo, za laike pa je koristna promocija prepoznave znakov možganske kapi, t. i. GROM,” je povedala Erjavčeva.
Znaki GROM pomenijo govor, saj bolnik molči ali nerazumljivo govori, roka, ki ob kapi nenadoma ohromi, obraz, na katerem je ustni kot povešen, in minute, ki so pri kapi zelo pomembne, saj šteje vsaka.
Po besedah kardiologa v Zdravilišču Radenci Andreja Vugrinca so dejavniki tveganja še starost, spol, povišane vsebnosti maščob, predvsem holesterola, sladkorna bolezen, kajenje, stres in nezadostna dejavnost, debelost in čezmerno pitje alkohola. Na večino lahko vplivamo sami in na to bi morali biti pozorni, je poudaril.
Matija Zupan z nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je dejal, da pričakujejo v Evropi do leta 2035 porast možganske kapi za tretjino, število preživelih s trajnimi posledicami pa naj bi naraslo na več kot 4,5 milijona. Zato je nastal evropski načrt za izboljšanje obravnave teh bolnikov.
Glede novih metod zdravljenja akutne ishemične možganske kapi Zupan pravi, da v Sloveniji izvajajo vse znane metode. Vendar pa je dostopnost do njih za prebivalce različnih regij kljub šestemu letu delovanja mreže Telekap različna, zlasti najnaprednejša mehanična rekanalizacija pri zaporah velikih arterij.
Prav zato, da bi informacije o možganski kapi, vzrokih zanjo in načela GROM prenesli v kraje, ki so oddaljeni od središč, je združenje bolnikov po možganski kapi, kot se jim reče po domače, predstavitev pripravilo v Radencih.
Milan Čuček, predsednik združenja, ki ima 22 klubov po Sloveniji in 3000 aktivnih članov, je dodal, da tudi v Sloveniji bolniki po odhodi iz bolnišnice nimajo organizirane podpore v domačem okolju, še manj pa so te deležni svojci. To vrzel poskuša združenje zapolniti in članom pomaga na več načinov, od obnovitvene rehabilitacije do izobraževanja bolnikov in svojcev.
Glede na to, da lahko vsak četrti Zemljan doživi možgansko kap, je letošnje sporočilo svetovnega dneva Naj se možganska kap ne zgodi tebi. (sta)