Novinarsko častno razsodišče (NČR) je odločilo o pritožbah na novinarske prispevke Reporterja, Dela in Slovenskih novic. Kršitve kodeksa so ugotovili pri novinarki Reporterja Maji Sunčič, novinarju Dela in Slovenskih novic Boštjanu Celcu ter odgovornih urednikih Dela in Slovenskih novic Urošu Urbasu in Bojanu Budji, so sporočili iz NRČ.
Violeta Tomić je prek svojega odvetnika vložila pritožbo zoper prispevek Maje Sunčič z naslovom Violeta Tomić se grebe za milijon evrov in cmera nad reveži. Tipična levičarska hinavka!, ki je bil objavljen na spletnem portalu Reporter.si.
Pritožnica navaja, da so v prispevku podane napačne in žaljive obtožbe, ki grobo posegajo v njene pravice ter interese in hkrati pomenijo njeno osebno in politično diskreditacijo pred volitvami v Evropski parlament. Novinarki očita kršenje 1., 2. 3. in 5. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, ker da objavljenih informacij ni preverila, da je pritožnici pripisovala besedne zveze z negativno konotacijo, da ni pridobila odziva pritožnice ter da je objavljala nepreverjene informacije, na kar ni opozorila bralca.
Maja Sunčič na pritožbo ni odgovorila, piše NRČ v stališču.
NRČ je ugotovil, da je novinarka kršila 1. in 2. člen kodeksa, 3. in 5. pa v objavljenem prispevku ni kršila. “Avtoričin namen je bila očitno le osebna in politična diskreditacija pritožnice, pri čemer ji resničnost podatkov, na katerih je gradila svoj prispevek, očitno ni bila pomembna,” so med drugim zapisali v stališču.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pa se je pritožil zaradi prispevkov novinarja Boštjana Celca, ki sta bila objavljena v Delu in Slovenskih novicah. Novinar je v Delu objavil prispevek z naslovom Po umoru je sina poslal iz hiše in poklical policijo, v Slovenskih novicah pa prispevek Spečo ženo zadušil z blazino.
NIJZ novinarju ter odgovornima urednikoma Dela Urošu Urbasu in Slovenskih novic Bojanu Budji očita kršitve 6., 17., 19. člena kodeksa. S tem jim očita nespoštovanje pravice do zasebnosti in pietete, posebej ker razkrivanje identitete umrle in osumljenca ni v javnem interesu. Novinar je namreč razkril polno ime pokojne, številne osebne podatke, vključno z osebnimi podatki otrok, in objavil tudi ime moža, ki je v tem primeru osumljenec. Očitajo tudi pomanjkljivo navajanje virov informacij.
Ob tem je NIJZ poudaril, da prispevek stigmatizira duševne težave.
Na pritožbo je v imenu Celca, Urbasa in Budje odgovorila odvetnica Jasna Zakonjšek. V odgovoru, ki ga je povzel NRČ, navaja, da prispevek ne diskriminira oseb z duševnimi boleznimi, ampak kaže na hude posledice opustitve zdravljenja. Pojasnila je, da je vsebina v javnem interesu, saj obravnava hudo kaznivo dejanje. Tako pokojna kot osumljenec sta po njihovih pojasnilih relativni javni osebi.
NRČ je v obeh prispevkih ugotovil kršitev 17. in 19. člena kodeksa, ki govorita o spoštovanju zasebnosti in zasebnosti otrok. 6. člena pa po ugotovitvah NRČ niso kršili, iz prispevka so na razsodišču razbrali, da se je novinar z viri informacij upravičeno dogovoril za anonimnost. (sta)
