Zaradi čuječnosti ste lahko srečnejši, bolj zdravi in uspešnejši

Dalajlama in Lady Gaga stopita v sobo…

Morda se sliši kot začetek šale, ampak ja, ta nenavadni par so gostili junija, na največjem srečanju županov v ZDA. Tokratna tema je bila kako končati nasilje in neenakost po ameriških mestih.

Njuna rešitev je: Ustvariti več ljubeznivosti in sočutja.

Z drugimi besedami bi lahko rekli, da če hočemo mir, moramo najti svoj notranji mir.

Dalajlama je županom povedal: “Če želimo spremeniti človeštvo, moramo začeti pri vsakem posamezniku. To nasilje smo začeli mi, zato ga lahko tudi zmanjšamo”.

Lady Gaga je povedala, da smo kot človeštvo združeni in da pri sočloveku cenimo ljubeznivost. To moramo dati na prvo mesto.

Da prideta do vsega tega sočutja in ljubeznivosti, pa sta se njegova svetost in pop zvezdnica pridružila še mnogim znanim osebnostim, kot so Oprah, Paul McCartney in Kobe Bryant ter mnogo velikanov v podjetniških vodah. Vsi zgoraj našteti trenirajo čuječnost.

Čuječnost je koncept, ki ima korenine na vzhodu, na zahodu pa ima bolj sekularen pomen. Pomeni, da ne smemo dopustiti, da nam čustva ugrabijo možgane. Je vrsta meditacije in način razmišljanja.

Jon Kabat-Zinn je zaslužni profesor medicine, ki je ustanovil Center za čuječnost na v medicinski šoli na Univerzi v Massachusettsu. Pogosto je omenjen kot eden ključnih ljudi pri spreminjanju zahodnjaškega pogleda na ta verski obred. Na zahodu namreč to pomeni, da moraš svojo pozornost posvetiti temu trenutku in se osredotočiti na cilje v tem trenutku, brez predsodkov.

Večina ljudi začne z enim ali dvema tečajema, ampak preprost trening čuječnosti vam lahko vzame tudi 10 minut na dan. Umaknite motilce, kot so telefoni, utišajte svoje misli, osredotočite se na vaše dihanje. Kako vdihnete in izdihnete. Če vaše misli zatavajo, se ponovno osredotočite na dihanje. Koncentriranje postane s časom lažje.

Posvečanje trenutnim zadevam se lahko sliši zelo preprosto, vendar raziskave kažejo, da večina ljudi tega ne počne. Sicer strokovnjaki pravijo, da je potrebnih še veliko raziskav. Skozi zadnje desetletje so te eksponentno naraščale. Odkritja kažejo, da čuječnost ni le muha enodnevnica. Nekatere raziskave kažejo tudi, da lahko čuječnost pripomore k vašemu zdravju.

O čem ravnokar razmišljate?

Tehnologija pogosto moti našo pozornost. Šef nas lahko pokliče ali nam napiše sporočilo, kadarkoli in kjerkoli se nahajamo. Niti na stranišču nismo varni. Smo generacija brez koncentracije. Ironično je, da so znanstveniki to dokazali z uporabo pametnih mobilnih telefonov. S to raziskavo so dokazali, da ljudje ne mislimo na to, kar se dogaja okoli nas.

V študiji, narejeni leta 2010 so naredili aplikacijo, ki je ob naključnih trenutkih ljudem na njihove pametne mobilnike pošiljala vprašanja. Aplikacija jih je spraševala kako se trenutno počutijo, kaj trenutno počnejo, mislite še na kaj drugega, kot na tisto kar delate, in podobna.

Na vprašanja se je odzivalo 2250 odraslih. 46,9% jih je ob trenutni nalogi mislilo še na nekaj drugega. To se je dogajalo pri približno 30% njihovih aktivnosti razen ene izjeme. Seksa. Tukaj so bili vsi osredotočeni. V ostalih primerih pa njihova trenutna naloga ni preveč vplivala na njihovo koncentracijo.

Morda razmišljate, če je kaj narobe z “avtopilotom”. Modra je naš problem tudi večopravilnost, ampak študija je pokazala, da so tisti, ki jim tavajo misli pogosto nesrečnejši kot tisti, ki imajo odlično koncentracijo.

To je morda eden od razlogov, zakaj je postala čuječnost gibanje, ali celo “revolucija”, kot so jo poimenovali na naslovnici revije Time.

Naredimo čuječnost spet veliko

Dalajlama pravi, da veliko spi, da ostane čuječ. To pomeni okoli 9 ur na noč. Ob treh zjutraj vstane, da meditira. Nato še enkrat meditira popoldan, enkrat pa še tik pred spanjem. Sam pravi, da za meditacijo porabi približno pet ur na dan.

Pravi, da zanj meditacija ne pomeni le sproščanja, ampak izvaja tudi analitično meditacijo, med katero razmišlja o odnosih med ljudmi in stvarmi. Pravi tudi, da mu meditacija pomaga ohraniti njegov um oster.

Spremenite svoje možgane

Pri menihih, ki so v življenju porabili tisoče ur za meditiranje, se lahko opazijo spremembe tudi na možganih, pravijo znanstveniki. Ti so prosili budistične menihe da meditirajo, medtem ko jih analizirajo z magnetno resonanco. Tudi, ko so bili privezani na posteljo in v veliki, hrupni napravi, so znali umiriti svoje misli in se osredotočiti na življenje v tem trenutku. Med čuječnostjo so znanstveniki opazili znake nevroplastičnosti, kar pomeni, da so možgani menihov rahlo prerazporedili živčne poti in postali močnejši.

Deli možganov, ki so povezani z dobrim počutjem in imunskim so se aktivirali, slike možganov pa so pokazale, da so ti mojstri meditacije prešli na drugo raven zavesti. Ni vam treba postati menih, da tudi vi pridobite koristne spremembe na možganih.

Znanstveniki, ki so delali raziskave na novincih meditacije in čuječnosti so opazili prve spremembe na področjih, ki nadzirajo naša čustva.

Tom Insel, direktor državnega inštituta za duševno zdravje v ZDA pravi, da to ni preveč presenetljivo. Tudi ko se naučimo novega jezika ali ostalih novih stvari, to spremeni živčne poti naših možganov. To je povedal tudi nekaj let nazaj, na Svetovnem ekonomskem forumu v Davosu. Pravi, da so rezultati odlični.

Čuječi marinci

Podatki pravijo, da lahko čuječnost pomaga ljudem obvladovati negativne posledice stresa. Ena od raziskav čuječnosti je bila izvedena na marincih, ki gredo skozi osnovni trening. Znanstveniki so jih razdelili v dve skupini. Ena skupina je osem tednov trenirala čuječnost, druga je ni.

Nato so bili udeleženci v raziskavi izpostavljeni vsem stresnim faktorjem, ki jih marinci doživijo med treningom. Na začetku so imeli vsi podobne o srčnih utripih in krvnem pritisku, čez čas pa so čuječi marinci hitreje upočasnili svoj srčni utrip, se hitreje regenerirali in umirili svoj živčni sistem.

Richard J. Davidson, ustanovitelj Centra za zdrav um na Univerzi v Wisconsin-Madisonu pravi, da so podatki o zmanjševanju posledic stresa spodbudni. Objavil je stotine študij o vplivu čustev na možgane in je bil eden od prvih, ki je budistične menihe preiskal z magnetno resonanco. Čuječnost je začel preiskovati, ko ga je Dalajlama v 90ih letih prejšnjega stoletja izzval, naj za preiskovanje ljubeznivosti in sočutnosti uporabi nevrološko znanost. Njegove raziskave kažejo, da se s treniranjem čuječnosti naša telesa bolje odzovejo na stres. Pravi tudi, da se ljudje počutijo mirnejše in manj utesnjene, pa tudi hormoni, ki se sproščajo ob stresu se sproščajo manj.

Osredotočite se

Obstajajo tudi dokazi, da čuječnosti izboljša našo pozornost. Morda se še vedno ne boste mogli upreti videu, ki vam ga je poslal vaš sodelavec, ampak študije še vedno kažejo, da lahko s treningom čuječnosti izboljšamo koncentracijo in lažje izpolnimo cilje. Ti podatki kažejo tudi, da lahko čuječnost pomaga učencem in študentom dvigniti njihovo povprečno oceno, saj bodo v razredu bolj disciplinirani in osredotočeni na temo. Deluje pa tudi na odraslih. Več raziskav na delovnih mestih je pokazalo, da postanejo delavci, ki trenirajo čuječnost bolj produktivni in stabilni. So efektivni in imajo nadzor nad samim seboj. Zaposleni, ki trenirajo čuječnost tudi prej dojamejo stvari in se lažje vključijo v skupino. Ena od študij je pokazala tudi, da ljudje, ki trenirajo čuječnost lažje prepoznajo izraze obrazne mimike, zato so bolj čustveno inteligentni, posledično pa tudi bolj empatični.

Nekako pomaga tudi pri depresiji in odvisnosti

Čuječnost je pomagala tudi ljudem, ki so se borili z duševnimi boleznimi, kot naprimer depresijo. Morda trening čuječnosti res ne zdravi depresije, lahko pa omili probleme, ki so z njo povezani. Lahko zmanjša tesnobo, občutek brezupnosti in različne težave, ko se bojimo kakšna bo naša prihodnost ali pa nenehno premlevamo zgodovino. Lahko vam omili duševno bolečino in prepreči vrnitev bolezni. Študije kažejo tudi, da vam lahko pomaga razbiti slabe navade. Da vas več ne skrbi vsaka beseda, ki jo boste izrekli, lahko pa vam pomaga prenehati s pitjem alkohola in kajenjem.

Davidson pravi, da podatki na tem področju niso zanesljivi, saj so se raziskave nanašale le na eno bolezen. Trening čuječnosti res ne zdravi raka ali kronične bolečine, lahko pa omili določene simptome. Če imate kronične bolečine v križu vam lahko trening čuječnosti pomaga, da vsaj omilite bolečino.

 Prihodnost čuječnosti

Da bi točno določili kakšne vplive ima čuječnost na naše zdravje, bo potrebno narediti še veliko raziskav. Državni inštituti za zdravje so se jih nekaj že lotili. Zahteve za razne programe čuječnosti so postale tako velike, da vsi trenerji ne zmorejo več, kot pravi Davidson. Zato pravi, da s kolegi delajo na različnih projektih čuječnosti, kot so videoigre, ki vključujejo čuječnost, aplikacije, podcasti, oblačila in spletne strani. Misli, da se zanimanje za čuječnost ne bo kar tako poleglo. Pravi, da je postalo trpljenje izjemno resen in tudi upravičen problem. Pravi še, da je postalo sovraštvo v njihovi državi velik problem, še posebej zadnja leta. “Ljudje se začenjajo zavedati, da se lahko s temi majhnimi pripomočki naučijo veliko. Tako bodo mirnejši, manj utesnjeni ter bolj strpni drug do drugega”, še je pripomnil.