Izteka se “poletna javna razprava” o osnutku medijske novele, ki spet želi uvesti 133. člen KZ SFRJ (verbalni delikt)!

S prenovo zakona o medijih na ministrstvu za kulturo odgovarjajo na razmere majhnega slovenskega medijskega trga, ki ga zaznamujeta predvsem intenzivna koncentracija lastništva in naraščajoča vpetost v digitalno ekonomijo.

Na ministrstvu so ob začetku javne razprave ocenili, da bo novela v parlamentarni obravnavi še letos. Sicer med kratkoročne prioritete pri posodobitvi medijske zakonodaje uvrščajo tudi prilagoditev zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki bo sledila spremembam zakona o medijih.

Na ministrstvu so za STA pojasnili, da si bodo za pregled pripomb vzeli čas. “Glede na vrsto in obseg pripomb bomo lažje ocenili časovnico sprejemanja osnutka novele zakona,” so zapisali. Prejeli so nekaj več kot 20 pripomb.

Pripombe se pogosto nanašajo na predlog pregona sovražnega govora v medijih. Organizacije prepoznavajo sovražni govor kot pomembno temo. A Društvo novinarjev Slovenije (DNS) in Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) opozarjata na možnosti posega v svobodo govora ter zlorab. V ZNP opozarjajo, da je svoboda izražanja ustavna kategorija, ki ne more biti prepuščena subjektivni presoji inšpektorja, pač pa lahko o njej odločajo le organi pregona in sodišča. V DNS pa izpostavljajo neenakopraven položaj medijev v primerjavi z nereguliranimi ponudniki vsebin, kot so blogi in družbeni mediji.

Organizacije se ne strinjajo s tem, da bi sodelovale v prepoznavanju sovražnega govora. “Novinarska združenja nismo usposobljena, da bi lahko presojala, kaj je sovražni govor, pa tudi sicer to ni naša naloga,” so zapisali v ZNP. V DNS pa opozarjajo še, da “internet ni razumljen kot javni prostor, zato ni izreka prekrškov za kršenje javnega reda in miru na internetu”.

V predlogu proračuna pa ni povečanja sredstev, ki bi krila izvajanje zakona, opozarjajo v DNS. Zato se ob tem sprašujejo, na kakšen način se bo prihodnje leto sploh uresničevala novela in ali koalicija ter vlada sploh mislita resno s predlaganimi spremembami medijske zakonodaje. Državna sekretarka na kulturnem ministrstvu Tanja Kerševan Smokvina je danes na Prvem programu Radia Slovenija pojasnila, da bo uresničevanje kril proračun, vendar ne pričakujejo sredstev iz letošnjega, ker je do sprejema novele lahko še dolga pot.

V DNS so izpostavili tudi neurejeno področje instituta popravka. “Napovedana minorna sprememba ne odpravlja pritiskov, ki jih ravno s pomočjo tega instituta nad mediji izvajajo vplivni politično-ekonomski krogi,” so pojasnili. V ZNP se z njihovimi pomisleki strinjajo. Državna sekretarka pa je pojasnila, da so na ministrstvu ocenili, da “je bolj kot v zakonu težava na izvedbeni ravni”. Poudarila je, da so dobili skupno mnenje več urednikov večjih medijev, ki podpirajo temeljito prenovo instituta. Predlagajo uporabo rešitve iz predloga zakona o medijih iz leta 2011.

V DNS problematizirajo tudi obstoj političnih medijev in predlagajo, da politične stranke ne bi mogle izdajati medijev. Prav tako predlagajo, da medijev ne bi mogle izdajati samoupravne lokalne skupnosti. Ugotavljajo še, da želi ministrstvo v zakonu črtati nezdružljivost opravljanja oglaševalske ali telekomunikacijske ter radijske in televizijske dejavnosti.

So pa deležniki izpostavili tudi delovnopravni status novinarjev. V Sindikatu novinarjev Slovenije (SNS) opozarjajo na negotov položaj zaposlenih in samozaposlenih novinarjev, odkar je po odločitvi sodišča prenehala veljati nacionalna kolektivna pogodba za poklicne novinarje. “S kolektivnimi pogodbami so trenutno urejena razmerja samo v večjih medijskih družbah, ki pokrivajo le približno polovico zaposlenih novinarjev,” so opozorili v sindikatu. Po mnenju SNS bi morali pri dodeljevanju državnega sofinanciranja upoštevati tudi, ali so razmerja med novinarji in izdajatelji urejena s kolektivno pogodbo.

Odsotnost kolektivne pogodbe tudi v DNS ocenjujejo kot velik problem. “Standardi se vztrajno nižajo, prav tako delodajalci ne želijo sprejeti minimalnih standardov za pogodbeno vezane oz. samozaposlene novinarje,” so dodali. Status samostojnega novinarja po njihovih navedbah izgublja smisel, saj ne prinaša nobenih ugodnosti, omogoča pa le opravljanje novinarskega poklica. Vendar je po mnenju društva ravno ekskluzivnost opravljanja dejavnosti bistvena za izogibanje konfliktu interesov.

V zakonu pa ministrstvo uvaja tudi razumevanje medijev, po katerem pod medijske vsebine padejo tiste programske vsebine, nad katerimi se vrši uredniški nadzor. “Tudi delovanje vplivnežev lahko pade pod to definicijo,” je pojasnila Kerševan Smokvina. “Vseh novih medijskih oblik ni mogoče popredalčakati, presojati bo treba od primera do primera,” je še dodala. (sta)