Pahor na sedežu Nata izpostavil pomen vlaganja v varnost

Predsednik republike Borut Pahor je danes v Bruslju na sedežu zveze Nato izpostavil pomen vlaganja v varnost, saj Slovenija zahodnemu svetu pripada tudi vojaško. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg pa je izpostavil, da je Slovenija izjemno cenjena zaveznica, a obenem znova opozoril, da bo glede obrambnih izdatkov treba storiti več.

“Slovenija ne povečuje vojaških izdatkov, ker je neposredno vojaško ogrožena, ampak ker je danes svet manj varen in ker je del zahodnega sveta. Tako kot pred petnajstimi leti tudi danes menim, da je pomembno, da to razumemo,” je izpostavil Pahor.

Pri spoštovanju zavezniških obrambnih ciljev ne gre za izvajanje obveznosti do Nata, ampak gre za lastno varnost, Slovenija mora vlagati v varnost, saj zahodnemu svetu ne pripada le politično, gospodarsko, kulturno in tradicionalno, temveč tudi vojaško, je poudaril.

Obveza dveh odstotkov BDP za obrambo do leta 2024 je razumljivo pričakovanje Nata, je še izpostavil Pahor. Ob tem je sporočil, da je Stoltenberga obvestil, da Slovenija načrtuje povečanje obrambnega proračuna na 1,5 odstotka BDP do leta 2024. To je po Pahorjevi oceni glede na visoko gospodarsko rast precejšnje povečanje.

Stoltenberg je izpostavil, da je Slovenija izjemno cenjena zaveznica, ki prispeva s skupni varnosti in obrambi na številne načine ter igra pomembno vlogo na Zahodnem Balkanu, zlasti v operaciji Kfor na Kosovu in pri prizadevanjih za približanje držav v regiji EU in Natu. Izpostavil je tudi sodelovanje Slovenije v misiji v Afganistanu, bataljonu v Latviji in zavezniški vaji Trojni stik.

Generalni sekretar Nata je ob tem kot že večkrat v preteklosti znova pozdravil dejstvo, da je Slovenija po letih zmanjševanja obrambnih izdatkov te začela zviševati. Izpostavil je, da gre glede na visoko gospodarsko rast za znatno povečanje v absolutnem smislu, a obenem znova poudaril, da si želi, da bi storila več.

V odgovoru na vprašanje o slabih ocenah pripravljenosti Slovenske vojske je Stoltenberg najprej ponovil, da izjemno cenijo prispevek Slovenije v zavezniške misije in operacije, ter izpostavil, da je srečal slovenske vojake in bil priča njihovi zavezanosti in profesionalnosti, zlasti ključni vlogi, ki jo igrajo na Kosovu.

Pred časom je bilo nekaj težav s pripravljenostjo, a razlog, da Nato preizkuša sile, ki bodo sodelovale v njegovih misijah in operacijah, je prav to, da se prepozna težave in da se jih reši. To je Slovenija storila, problem pripravljenosti je naslovljen, slovenski vojaki so sodelovali v zelo zahtevni vaji Trojni stik, pri čemer so se odlično odrezali, je ocenil Stoltenberg.

Pomembna tema pogovorov je bil Zahodni Balkan, pri čemer je slovenski predsednik izpostavil pomen širitve EU in Nata na države v regiji ter ocenil, da gre Natu pri tem precej bolje kot EU, saj je že sprejel Črno goro, pričakuje pa se tudi širitev na Severno Makedonijo.

Pahor, vrhovni poveljnik slovenskih obrambnih sil, je spomnil, da je bil lani prvi predsednik države, ki je obiskal sedež Nata, in poudaril, da želi to tradicijo nadaljevati. Tokratni obisk se mu zdi še posebej pomemben tudi v simbolnem smislu, saj Slovenija letos obeležuje 15. obletnico vstopa v EU in Nato. (sta)