Pahor z Mogherinijevo o izvirni rešitvi za Kosovo, ki ne bi temeljila na etničnem načelu

Predsednik republike Borut Pahor se je danes v Bruslju z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Federico Mogherini pogovarjal o izvirni rešitvi za Kosovo, ki ne bi temeljila na etničnem načelu. Proces bi moral biti sicer ves čas voden politično modro, ob vzajemnem spoštovanju in nadzoru mednarodne skupnosti, je izpostavil Pahor.

Pahor je Mogherinijevi kot sopredsedujoči pobudi Brdo Brioni danes v Bruslju predal vabilo na vrh 8. in 9. maja v Tirani. Ob tem je izpostavil, da je izjemno pomembno, da bi imeli voditelji možnost slišati poglobljeno analizo visoke predstavnice po petih letih njenega mandata o rešitvah, ki zadevajo evropsko prihodnost Zahodnega Balkana.

Poudaril je, da sta se strinjala, da je prav, da se iščejo tudi izvirne rešitve za dvostranske ali večstranske probleme na Zahodnem Balkanu, pri čemer načelo ne sme biti etnično. Vesel je, da z Mogherinijevo delita to stališče, saj je to zelo drzno razmišljanje, a obenem preudarno, ker opozarja, da je treba po letih zastoja razmišljati izvirno, je pojasnil.

Ko je bila v javnosti prvič dana pobuda o tem, da bi kompromisna rešitev v okviru dialoga Beograda in Prištine glede Kosova vključevala tudi spremembo meja, je večina v zahodni javnosti zastrigla z ušesi, je spomnil Pahor, ki meni, da je zaradi slabih izkušenj v regiji previdnost povsem na mestu.

A obenem poudarja, da sprejema izvirno razmišljanje, če je proces ves čas od začetka do konca voden zelo politično modro, ob vzajemnem spoštovanju in ob zelo discipliniranem nadzoru s strani mednarodne skupnosti, da ne bi bilo postranske škode v okolici. “Prijatelji mirne rešitve spora” se morajo po njegovih besedah samo odločiti, ali so pripravljeni v osnovi razmišljati “out of the box”.

Če bi rešitev temeljila zgolj na etničnem načelu, bi temu nasprotoval, je še pojasnil. A če je možna sporazumna rešitev brez postranske škode, ne smemo reči, da je treba to v osnovi zavreči, z vso modrostjo in previdnostjo je treba dopustiti tako razmišljanje, ki pa nima za cilj etnične meje, je dodal.

Tiskovna predstavnica Mogherinijeve Maja Kocijančič je tvitnila, da je bil pogovor “odličen” in osredotočen na Zahodni Balkan.

Možnost spreminjanja meja in iskanja izvirne rešitve je po srečanju s Pahorjem v Bruslju komentiral tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg, ki je izpostavil, da v Natu podpirajo dialog Beograda in Prištine, ne bodo pa se spuščali v različne elemente dialoga. “Podpiramo idejo o zmožnosti Prištine in Beograda, da rešita odprta vprašanja,” je poudaril.

Ob tem je spomnil, da Nato zaradi preobrazbe kosovskih varnostnih sil v vojsko, ki se je po mnenju večine zaveznic zgodila ob neprimernem času, preučuje svoje sodelovanje s kosovskimi varnostnimi silami. Znova je tudi kritiziral 100-odstotne kosovske carine na blago iz Srbije in BiH, ki ne pomagajo pri iskanju politične rešitve.

Nato po Stoltenbergovih besedah odločno podpira prizadevanja za politično rešitev, podpira dialog Prištine in Beograda ter obe strani poziva, naj se vzdržita dejanj in retorike, ki bi povečala napetosti.

O tem, kakšne spremembe v sodelovanju s kosovskimi varnostnimi silami načrtuje Nato, je po Stoltenbergovih besedah prezgodaj govoriti. Je pa znova izpostavil, da ne gre za operacijo Kfor, ki se nadaljuje kot doslej, temveč za dejavnosti zavezništva izven te operacije, ki se nanašajo na okrepljeno interakcijo in krepitev zmogljivosti. (sta)