Sestanek Nata in Rusije brez napredka glede spoštovanja jedrske pogodbe INF s strani slednje partnerice

Sestanek zveze Nato in Rusije danes v Bruslju ni prinesel napredka glede pogodbe o omejitvi jedrskih raket srednjega dosega (INF). Žal ni nobenega znamenja preboja, je sporočil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Ob tem je poudaril, da je še vedno priložnost, da Rusija začne spoštovati pogodbo.

Rusija po Stoltenbergovih besedah še lahko zagotovi skladnost s pogodbo do 2. februarja, ko se izteče 60-dnevni rok, ki ga je dal Kremlju Washington, v nasprotnem primeru pa napovedal odstop od pogodbe.

Odstop sicer ne bo takojšen, temveč postopen, trajal bo šest mesecev in tudi v tem času je še vedno priložnost za Rusijo, da se vrne k pogodbi, je dejal Stoltenberg.

Večkrat je izpostavil, da se je treba osredotočiti na zagotavljanje ruskega spoštovanja pogodbe in da je v času velikih napetosti še pomembneje nadaljevati dialog z Rusijo kot sicer.

Generalni sekretar tako niti danes ni želel ugibati o tem, kaj bo Nato storil, če tudi po tem šestmesečnem obdobju Rusija ne bo pripravljena spoštovati pogodbe.

Poudaril je le, da si bodo še naprej prizadevali za učinkovit nadzor nad oboroževanjem, o čemer naj bi govorili tudi na konferenci v Berlinu, ki jo je napovedal nemški zunanji minister Heiko Maas.

“Pogodba je resnično ogrožena. Zato smo vojaške poveljnike pozvali, naj preučijo posledice za svet brez pogodbe INF,” je še dejal generalni sekretar zavezništva, sicer predsedujoči Svetu Nata in Rusije, ki je danes potekal v Bruslju na veleposlaniški ravni.

Pogodba INF, ki sta jo leta 1987 podpisala tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan in zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov, je bistveno prispevala h koncu hladne vojne in k zagotavljanju varnosti v zaveznicah v minulih treh desetletjih, izpostavljajo v Natu.

Rusija krši pogodbo, kar spodkopava varnost zaveznic in temelje učinkovitega nadzora nad oboroževanjem, so decembra v skupni izjavi poudarili zunanji ministri zavezništva. Rusijo so pozvali k celovitemu in preverljivemu spoštovanju pogodbe ter opozorili, da je od njenih dejanj odvisna usoda tega dogovora.

Rusija pogodbo ogroža z razvojem in nameščanjem novega raketnega sistema 9M729, ki ima lahko tudi jedrske konice in doseže evropska mesta z malo ali nič opozorilnega časa, opozarja generalni sekretar.

Rusija kršenje pogodbe zavrača. V sredo je prvič priznala obstoj rakete 9M729, a obenem vztraja, da je njen maksimalni doseg 480 kilometrov, tako da je to v skladu z jedrsko pogodbo, ki prepoveduje rakete z dosegom od 500 do 5500 kilometrov. Poleg tega kršenje pogodbe očita ZDA.

A Stoltenberg je danes odločno poudaril, da ZDA ne kršijo pogodbe INF in da želi Rusija s temi očitki zgolj odvrniti pozornost od pravega problema. Na evropskih tleh danes ni ameriških raket, so pa nove ruske, je ponovil.

Generalni sekretar je vzdušje v današnji razpravi kljub temeljnim nesoglasjem opisal kot koristno, profesionalno in odprto.

Slovenski veleposlanik pri Natu Jelko Kacin je po sestanku v izjavi za STA ocenil, da dosedanje obnašanje Rusije kaže, da ni realno pričakovati, da bi odnos do INF spremenila do 2. februarja, kar pa ne izključuje možnosti, da bi v naslednjem polletnem obdobju vendarle prišlo do zavedanja, da veliko izgubljamo.

Glede vztrajanja Rusije, da pogodbe ne krši, je Kacin dejal, da se Rusija pri teh argumentih vedno znova zapleta in da je povsem jasno, da doseg izstrelka 9M729 pokrije ozemlje vseh evropskih zaveznic, razen dveh najbolj oddaljenih.

V odgovoru na vprašanje, kaj bi pomenil konec pogodbe INF, Kacin izpostavlja, da gre za raketo, ki je prenosljiva, težko sledljiva in ima tako kratek čas letenja do cilja, da zmanjka odzivnega časa za njeno nevtraliziranje oziroma uničenje. Ker gre poleg tega za raketo z jedrsko bojno glavo, je to resna nevarnost.

Ne znajo pa v tem trenutku po Kacinovih besedah oceniti, kako daleč je pripravljena iti Rusija, ki poskuša že ves čas destabilizirati zaveznice tudi z izvajanjem pritiska na javno mnenje, ki je, ko gre za jedrsko orožje, z razlogom izjemno občutljivo. “Gre za še en mehki poskus destabilizacije,” meni veleposlanik.

Zunanji minister Miro Cerar je v začetku decembra v Bruslju napovedal, da bo v Sloveniji sprožil razpravo o dogajanju v povezavi s pogodbo INF, saj da rusko kršenje te pogodbe in možnost ameriškega odstopa od nje pomeni resno varnostno grožnjo za evropske države in potencialno tudi za Slovenijo. Te razprave doslej ni bilo.

Na vprašanje, kako bi se na situacijo morala odzvati Slovenija, Kacin odgovarja, da je to vprašanje za vlado, sam pa lahko zagotovi, da so zaveznice enotne in trdno odločene, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da se sporazum ohrani pri življenju.