Delo: Juncker in Orban (13. 9.)
V Strasbourgu bi teže trčila različnejša svetova dveh politikov, ki prihajata iz iste strankarske družine. Jean-Claude Juncker je starosta evropske politike, ki je bil že 1991 sopodpisnik maastrichtske pogodbe, v Delu piše Peter Žerjavič.
Do konca mandata njegove evropske komisije bo minilo še nekaj časa, a njegov govor o stanju v Uniji je že nakazal želene smeri razvoja k bolj suvereni Evropi v čedalje bolj dinamičnem svetu.
Evropski komisiji pod Junckerjevim vodstvom se lahko očita marsikaj. A Luksemburžan predstavlja liberalno Evropo, v kateri bi politiki, kakršen je Viktor Orban, morali biti na obrobju. Četudi je v ozadju sprožitve postopka po 7. členu veliko taktiziranja, se je evropska politika morala odzvati na dogajanje na Madžarskem. Razsežnosti pojava Orban so bile predlogo prezrte. EU kot ideja, ki lahko navdihuje svet, ima v politikih, ki stavijo na izključevanje in nacionalizem, svojo temno plat.
Premier iz Budimpešte je dobil nedvoumno sporočilo, da članstvo v EU niso le denar in pravice, ampak tudi obveznosti, solidarnost, vrednote. Pričakovati je, da iz samega postopka
po 7. členu ne bo nastalo veliko. Kljub temu je Orban moral z grenkobo ugotoviti, da po drugi strani niso le levičarji in liberalci, ampak tudi samo jedro Evropske ljudske stranke. Kot takšen de facto izobčenec večje vloge v EU ne bo mogel imeti.
To je eden od pogojev, da se bo Unija z Junckerjevo politično dediščino lahko reševala iz krize, sklene komentator. (sta)
kaj se Orban sploh zgovarja z starim buzerantom